Tujci pokupili manj kot promil nepremičnin

Sežana – Vendar so prepričani, da se ne gre preveč zanašati na vlado, ki jo na ta problem opozarjajo že štiri leta, temveč da lahko Kras pred tujimi kupci najbolj zavarujejo župani in občine. Poleg tega je treba oživiti pobudo o ustanovitvi parka Kras z zakonom, s katerim bi to pokrajino obvarovali pred spreminjanjem poseljenosti in videza. Civilni iniciativi Kras, ki jo vodi Robert Rogič, in kjer so prepričani, da tuji kupci, zlasti Italijani, na Krasu in Primorskem ogrožajo domači nepremičninski trg in kraško identiteto, je uspelo na okrogli mizi o prodaji kraških nepremičnin tujcem do zadnjega kota napolniti veliko sejno občinsko dvorano.

Med povabljenimi gosti so bili tudi pisatelj Boris Pahor ter zgodovinarja Jože Pirjevc in Brank Marušič. Upokojeni profesor ljubljanske fakultete za gradbeništvo Anton Prosen, ki je govoril o upravljanju nepremičninskega trga, s katerim bi zavarovali javni interes, je dejal, da se je močna interdisciplinarna komisije že pred 14 leti zavzemala, da bi Slovenija pred vstopom v EU zavarovala lastne interese. »Pravniki so nas opozarjali, da le dobro pripravljeni prostorski dokumenti obvarujejo javni interes pred nakupom tujcev, tuji pravniki pa, da bi morali velik poudarek dati ohranjanju plodne zemlje, vodnih virov, neobnovljivih naravnih virov, varovanju kulturne dediščine, načrtnemu pridobivanje zemljišč za naselitev.« Rezultat dela komisije je bila kakovostna deklaracija z usmeritvami za celovito gospodarjenje prostora, vendar Prosen ne ve, da bi jo kdor koli upošteval.
Prosen je povedal, da sta bili pri zaščiti svojih nepremičnin uspešni Nemčija in Danska. Nemci oziroma Bavarci so razvili model domačinov: občine kupujejo zemljišča od zasebnikov, naprodaj pa so le prebivalcem občine. Še bolj strogo strategijo ima Danska, vendar takšna po Prosenovem mnenju pri nas ni mogoča.

»Kmetij se ne deduje, treba jih je odkupiti. Prepovedana je parcelacija zemljišč, razen s posebnimi dovoljenji, raba počitniških hiš je omejena le na poletje ter velikonočne in novoletne praznike. Če kmet proda zemljišče, predvideno za gradnjo, je davčna stopnja med 40 in 60 odstotki«.

Na potezi je torej predvsem lokalna skupnost, je opozoril Prosen in retorično vprašal: »Kdo prodaja zemljišča? Kdo prodaja nepremičnine na Primorskem, na Krasu? Verjetno Primorci, a ne?«

Povpraševanje tujcev po nepremičninah je zanemarljivo  (B. Š.)

Nepremičninski trg na Obali od zadnjih mesecev lanskega leta oživlja, je zatrdila Meira Hot, direktorica koprske nepremičninske družbe Veda Invest. »To se pozna po večjem povpraševanju, večjem številu ogledov in nekaj opravljenih poslih. Toda med kupci je tujcev zanemarljivo malo, največ je Italijanov, v zadnjem času tudi nekaj mladih italijanskih družin, ki iščejo cenejše rešitev (stara stanovanja). Nakupi tujcev v slovenski Istri ne vplivajo pomembno na razmerja na nepremičninskem trgu.« Prodaja je leta 2009 skoraj povsem zastala, kupcev pa je bilo zdaj strah napovedanega davka na nepremičnine. Gašpar Gašpar Mišič je prav tako povedal, da tujci kupujejo zelo malo. Najbolj opazni so ruski, ker kupujejo najdražje nepremičnine. Civilne iniciative na Krasu po njegovem mnenju po nepotrebnem dvigujejo glas: »Slovenske nacionalne interese veliko bolj kot domnevni tuji nakupi nepremičnin ogrožajo sponzorji pobudnikov ustanovitve ankaranske občine. Pri Ankaranu je tako, kot če nekomu ni všeč voznik javnega avtobusa in se hoče zato znesti nad avtobusom, ki je last vseh«. 


Italijanski kupci ne ogrožajo trga nepremičnin

Družba Ruj Nepremičnine Sežana je med leti 2004 in 2010 tujcem prodala 80 nepremičnin (hiš, poslovnih prostorov ipd.) na območju štirih kraških občin, Obale in Goriške. Med temi tujimi kupci je bilo 71 italijanskih državljanov, od teh pa je bilo 37 zamejskih Slovencev. Marijan Suša iz družbe Ruj Nepremičnine iz Sežane v nasprotju s stališčem Civilne iniciative Kras (CIK) pravi, da našega nepremičninskega trga tuji oziroma italijanski kupci ne ogrožajo. »Italija ni dala svojim državljanom niti evra za nakup nepremičnin pri nas. Prav tako ne drži, da bi se zaradi nakupov tujcev zemljišča podražila tudi do desetkrat. V enakem odstotku kot na Krasu je zrasla cena zemljišč v Postojni, kjer italijanskih kupcev ni. Cena 120 evrov za kvadratni meter, s katero maha CIK, velja v Sežani in še v Lokvi, ki sta komunalno opremljeni, deset kilometrov stran, v Dutovljah, stane meter 65 evrov, v Komnu bi ga težko prodali za 50. V petih letih je bilo v Sloveniji italijanskim državljanom prodanih 1041 nepremičnin, 80 odstotkov na Primorskem, kar je manj kot promil od ocenjenih 500.000. Poleg tega tujcem niso bila prodana samo zemljišča, hiše in stanovanja, temveč tudi pisarne, tovarne in drugi poslovni prostori. Skratka, zanemarljiva številka.«