Tiskane izdaje
Ljubljana – Kulturnega turizma v svetu je vse več in pomeni kar 37 odstotkov potovanj po svetu. Slovenija se kulturni ponudbi kot delu turistične ponudbe šele začenja posvečati, strateško pa se je tega že lotila Mestna občina Ljubljana, kjer je tudi največ kulturnih ustanov in znamenitosti.
V slovenski prestolnici se s kulturnih turizmom ukvarja Turizem Ljubljana, na državni ravni pa Slovenska turistična organizacija (STO), ki se vsaki dve leti trženjsko osredotoča na drugo temo. Lani in letos je ta tema voda, v letih 2018 in 2019 pa bo kulturni turizem.
Kulturna dediščina, muzeji, festivali ...
Ljubljana želi postati mednarodno prepoznavna tudi po kulturni dediščini in pestrosti. Glavno mesto ima 29 javnih kulturnih zavodov, od tega jih je enajst ustanovila Mestna občina Ljubljana, 18 pa država. Poleg teh kulturo ponuja še 39 javnih kulturnih programov, ki jih izvajajo nevladne organizacije. Vsa ta kulturna ponudba naj bi postala del turistične ponudbe, s čimer si obetajo tudi večji obisk turistov, ki jih posebej zanima kultura. Tovrstni turizem naj bi temeljil na kulturni dediščini, festivalih, muzejih in galerijah, gledališčih, koncertih ... To bi zahtevalo sodelovanje kulturnega in turističnega sektorja, ki je še na začetku.
Natančnih podatkov, koliko turistov obišče Ljubljano in Slovenijo zaradi kulture, nimamo, iz skromnih, ki so na voljo, pa je vendarle mogoče tudi kaj sklepati.
Tromostovje navdušuje
Družba Valicon je za Turizem Ljubljana avgusta, septembra in oktobra leta 2016 anketirala 934 tujih obiskovalcev Ljubljane, od katerih si jih je znamenitosti ogledalo 13 odstotkov, razstavo ali muzeje jih je obiskalo 12 odstotkov, arhitekturo so si ogledali štirje odstotki. Anketirancem sta bila najbolj všeč Prešernov trg in Tromostovje, všeč so jim bile tudi druge kulturne znamenitosti, kot so kipi na ljubljanskih trgih, Ljubljanski grad, Mesarski most, vrata na stolnici. Hvalili so lepoto mesta, arhitekturo ter ozračje, kar je del kulturnega turizma. Resda je ogled teh znamenitosti brezplačen, so pa pomembna vaba, da turisti, tako domači kot tuji, sploh pridejo. Posebej zaradi kulturne prireditve pride v Ljubljano okoli tri odstotke turistov, če sklepamo po podatkih za leto 2014. Delež turistov, ki Ljubljano obiščejo zaradi kulture, pa se v dveh letih (od leta 2014 do leta 2016) po podatkih Interstata in Valicona ni povečal.
Muzeji in galerije
Statistični urad Republike Slovenije objavlja podatke o obisku v muzejih in galerijah ter tudi o številu tujih obiskovalcev, te podatke pa pridobiva od samih ustanov. Iz njih je razvidno, da v zadnjem desetletju v ljubljanskih muzejih in galerijah delež tujih obiskovalcev med vsemi niha od slabih pet odstotkov do skoraj 37 odstotkov, s katerim so se muzeji lahko ponašali leta 2011. Leta 2015 je bil delež tujcev enajstodstoten, kolikor znaša tudi povprečni delež v zadnjem desetletju. To pomeni, da je bilo tujih obiskovalcev od 60.000 do 450.000 na leto.
Podatke o tujih obiskovalcih muzejev naj bi zaradi razvojne strategije kulturnega turizma začeli zbirati bolj sistematično. Vendar je tu težava. Nikjer v svetu in tudi pri nas obiskovalcev v muzejih ne sprašujejo, od kod prihajajo. Podatki o tujcih zato ne morejo biti zanesljivi. In kako jih potem sploh pridobijo? Če tisti, ki kupuje vstopnico, pozdravi v tujem jeziku, prodajalec naredi zaznamek, da gre za obiskovalca iz tujine.
Turistična kartica
V Ljubljani obstaja tudi turistična kartica, to je enotna vstopnica za 19 kulturnih ustanov, z njo pa je mogoče dostopati tudi do spleta, uporabljati javni prevoz ali najeto kolo itd. Na voljo so kartice za 24, 48 in 72 ur, stanejo pa 23, 30 in 35 evrov. Turisti so leta 2015 kartico največkrat uporabili za ogled znamenitosti, muzejev in galerij. V Turizmu Ljubljana ugotavljajo, da si jih je največ ogledalo Ljubljanski grad (24 odstotkov), ki je tudi sicer po številu obiskovalcev največja znamenitost Ljubljane. Leta 2015 ga je obiskalo 1,2 milijona ljudi.
Sledijo Narodni muzej na Prešernovi cesti (osem odstotkov), Prirodoslovni muzej (sedem odstotkov), Moderna galerija (pet odstotkov) in Mestni muzej (pet odstotkov). V letih 2013 in 2014 je imela enak odstotek kot zadnja dva tudi Narodna galerija, ki je imela leta 2015 manjši delež (dvoodstoten) zaradi prenavljanja stavbe. Druge ustanove, za katere velja enotna kartica, so imele leta 2015 manjši delež: Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine in MGLC po dva odstotka, Železniški muzej in Narodni muzej Metelkova pa po en odstotek. Na obisk kulturnih ustanov med uporabniki kartic vpliva tudi lokacija – bliže kot so središču mesta, večji je obisk.
Festivalska ponudba Ljubljane je skoncentrirana od junija do septembra. V štirih mesecih se zvrsti od 21 do 50 festivalov – Ljubljana Festival, Film pod zvezdami, Ljubljana Jazz festival, Mladi levi, Poletje in noči v Stari Ljubljani, Ana desetnica itd. Zimski meseci so glede festivalov bolj sušni, od januarja do aprila jih je šest, med njimi Fabula in Ment.
Festival uličnega gledališča Ano Desetnico vsako leto obišče tudi veliko tujcev. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Se obisk tujcev v muzejih povečuje ali ne?
V Ljubljano je lani prišlo 690.000 turistov, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Število tujih turistov v Ljubljani se vsako leto povečuje, kar je tudi skladno s trendom rasti mestnega turizma po svetu. Ne povečuje pa se tudi njihov obisk v galerijah in muzejih in tudi ne število tistih, ki pridejo zaradi kulturnega dogodka, ugotavljajo v Turizmu Ljubljana in kažejo podatki statističnega urada. Zanimivo je, da so na podlagi enakih podatkov, torej tistih, ki jih posredujejo muzeji, na ministrstvu za kulturo ugotovili prav nasprotno – da se obisk tujih uristov državnih muzejev v Ljubljani iz leta v leto povečuje in da se je od leta 2012 do leta 2016 povečal za 64 odstotkov.
Po podatkih, objavljenih na spletni strani ministrstva za kulturo, je imel leta 2016 največ obiskovalcev iz tujine Narodni muzej Slovenije na Prešernovi cesti, in sicer 8572 (isti muzej na Metelkovi 1413), sledijo Narodna galerija s 7581 tujimi obiskovalci, Prirodoslovni muzej s 6263, Slovenski etnografski muzej s 3185 ...
Zakaj so ugotovitve o tujih obiskovalcih v ljubljanskih muzejih različne, smo poskušali izvedeti v Turizmu Ljubljana, a nam niso odgovorili. Razlike je mogoče razložiti le tako, da se obisk povečuje le v državnih muzejih, o katerih poroča ministrstvo za kulturo, ne pa tudi v tistih, ki jih je ustanovilo mesto Ljubljana.
V Sloveniji je malo več kot 50 muzejev, še približno deset jih je na prostem, in vsi se po svoje trudijo za čim večji obisk, tudi tujcev, z informativnim gradivom in vodenjem v tujih jezikih. Kaj bo prineslo tesnejše sodelovanje s turističnim sektorjem, se bo kmalu pokazalo.
