Izola – »Nikjer ne piše, da se evropska zakonodaja ne more spremeniti. Če država ne izrazi potrebe, da bi imela spet tunov, kot jih je imela, in so sestavni del njene tradicije in identitete, je toliko boljše za sosede. V ribiškem muzeju v Križu imamo to tradicijo imenitno dokumentirano,« je ob začetku tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij izjavil koordinator področja za kakovost okolja Jadransko-jonske regije dr. Mitja Bricelj.
Boris Šuligoj
»Tako kot lahko zeleni koridorji pripeljejo v Alpe, tudi Nemcem, medvede, lahko modri koridorji pripeljejo ne le tunov, ampak tudi druge vrste rib na sever Jadrana. Nihče nas ne sili v to, še najmanj sosedi,« je dejal Mitja Bricelj, ki je imel v mislih sodelovanje z drugimi državami v Jadransko-jonski regiji zato, da se bolj odpre pot ribam tako, kot so včasih plavale vse do ribiških vasic pri Trstu. Slovenija se je iz nerazumljivih razlogov odpovedala kvoti za izlov tunov. Slovenija ima tukaj deficit, ki je merljiv in nam pripada. Na Soči moramo urediti prehodnost postrvi čez jezove, na Vipavi dostopnost do reke ter omogočiti prijazno in neškodljivo uporabo za ekosistem in višjo kakovost turistične ponudbe,« je dejal Bricelj, ki je poudaril, da je Slovenija pri varovanju obale vodilna ne samo na Jadranu, ampak širše v Evropi.
Narišimo obalo
Osrednji dogodek ob bogatem tednu sredozemske obale bo v petek, 21. septembra, z naslovom Narišimo obalo. »Ljudem bomo dali možnost, da ta dan narišejo in napišejo, kaj si na obali med Izolo in Koprom želijo. Zato vabimo vse ljudi, organizacije in društva, naj pridejo posamično ali organizirano na obalno cesto in na 2,2 kilometra dolgo rolo en meter širokega papirja napišejo ali narišejo svojo vizijo razvoja na tem delu. Najavljenih je že 450 posameznikov in 30 organizacij, verjamem, da jih bo prišlo še veliko več. Na stojnicah bomo v skrinjicah zbirali napisane predloge. Vse to bomo do konca leta analizirali, poslikali, sintetizirali in dostavili obem občinam, državi in evropski komisiji,« je povedal koordinator akcije Narišimo obalo Borut Jerman iz Kulturno-izobraževalnega društva PiNA. »Ljudi je treba privabiti k sodelovanju v času snovanja zamisli, da načrte lahko vzamejo za svoje. Seveda ni mogoče upoštevati vseh želja, treba se je naučiti sodelovati in iskati kompromise,« je dejal Jerman, ki je prepričan, da bodo zbrane zamisli lahko uporabili pri pripravi regionalnega prostorskega načrta obeh občin.
Izola začela pripravo OPPN za otok
Vodja oddelka za urbanizem izolske občine Marko Starman pa je povedal, da je občina prejšnji teden na pobudo ministrstva za gospodarstvo uskladila z ministrstvom za okolje vsebino za začetek izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta za otok v Viližanskem zalivu: »Občina bo ta otok umeščala v prostor. Hkrati se s fakulteto za arhitekturo dogovarjamo o njegovih različnih možnih oblikah. Naročiti moramo številne študije vplivov na tem območju. Na otoku ni predvidenih objektov, razen servisnih, plaže, prostora za razstave, morda akvarija (deloma v morju). Temeljni namen otoka je valobran, ki bi omogočal razvoj vzhodne izolske obale. Seveda bo treba v regionalnem prostorskem načrtu predvideti, kako urediti parkirišča in javni promet med Koprom in Izolo,« je dejal Starman in poudaril, da otok načrtujejo v Izoli že najmanj 15 let.
Tiskane izdaje
