Turisti bi raje spali v hramih kot v termah

Vinogradniška arhitekturna dediščina Gadove Peči in Brezovice je preživela stihijsko črnograditeljstvo.

Objavljeno
12. september 2014 10.42
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje

Gadova Peč – Kje se turist v Sloveniji ogne globalizaciji? V Gadovi Peči, pravijo pridelovalci cvička. Njihovi pozabljeni hrami so izjemen primerek ohranjene slovenske kulturne dediščine in turistična priložnost. A denarja, ki bi zaustavil propadanje objektov, za zdaj ni.

Turistično društvo iz Gadove Peči je v ponedeljek priredilo okroglo mizo z dvema zanimivima točkama: primer dobre prakse Dežela kozolcev Šentrupert ter aktivnosti za pridobitev državnih in evropskih sredstev za sofinanciranje projekta Vlaški hrami. Z obema točkama so predstavnike občin in posavske razvojne agencije želeli spodbuditi k aktivnejši vlogi pri izpolnjevanju vizije razvoja Gadove Peči. Lani začrtan program vinogradnikov namreč do leta 2020 ob stroških v višini 6,6 milijona evrov predvideva preureditev Gadove Peči v brežiški občini in sosednje Brezovice v krški občini v živ etnološki muzej s prenočitvenimi kapacitetami v vlaških in kranjskih hramih ter zidanicah.

»Občini sta lani pokrili stroške za študente ljubljanske fakultete za arhitekturo in zagrebške politehnike, ki so evidentirali ohranjene objekte. Če odgovorni v regiji na našo vizijo še gledajo s skepticizmom, jim želimo na primeru Šentruperta pokazati, da je to priložnost za naše območje,« pravi Ivan Urbanč: »Letos nas je obiskalo veliko gostov iz Nizozemske, ki so bili nastanjeni v Termah Čatež. Bili so zelo zadovoljni z videnim, kulinariko, širokosrčnostjo ljudi. Spraševali so, ali bi prihodnje poletje lahko spali pri nas.«

Občina zaznala potencial

Sodeč po odzivu brežiške občine na vprašanja Dela, so vinogradniki na dobri poti, da njihova vizija v evropski finančni perspektivi 2014–2020 postane pomemben regijski projekt: »Društvo iz Gadove peči je dobilo potrdilo stroke, da so vlaški hrami izjemna kulturna dediščina in kot takšno izjemno zgodbo jih v turizmu prepoznava tudi občina Brežice. To je tudi razlog, da je občina pripravljena sodelovati v projektu kot ena izmed partnerjev. Treba bo podrobneje definirati program prihodnjih aktivnosti, nosilce in način upravljanja hramov. Morda je smiselna ustanovitev zadruge, kjer bi bila prvi korak obnova hramov, drugi pa upravljanje in trženje.«

Medtem ko v Brežicah počasi prepoznajo potencial vlaških hramov in možnost uresničitve projekta vidijo v sredstvih EU za razvoj podeželja in inovativnih podjetniških pristopov, pa je ravno eden izmed zaposlenih na občini vinogradnike že lani usmeril na sedanjo pot. V prostem času vinar Roman Matjašič je namreč prijateljem iz Gadove Peči predlagal, naj navežejo stik z Živo Deu, profesorico na fakulteti za arhitekturo s poglobljenim znanjem o prenovi in konservatorstvu objektov.

Arhitekturni kaos

»Živa Deu nam je dejala, da je napisala že veliko knjig, a da ni vedela, da tu obstaja tako bogata dediščina,« pravi Urbanč: »Imeli smo srečo v nesreči, da veliko lastnikov hramov živi na hrvaški strani Gorjancev v gospodarsko šibkem Žumberaku. Ti ljudje niso imeli denarja za obnove v socialističnem duhu s kvadri, zaradi česar se je arhitekturna dediščina dobro ohranila.«

Pod vodstvom profesorice je 20 študentov iz Ljubljane in Zagreba lani naštelo 99 hramov in zidanic (od 60 do 70 odstotkov zgradb na tem območju), ki so preživeli ofenzivo jugoslovanskega črnograditeljstva. Za potrebe tipiziranja bodoče gradnje na območju Gadove Peči in Brezovice ter želeno preureditev neustreznih objektov so natančno popisali 15 hramov in zidanic.

»To okolje ima izjemno močno perspektivo. Več dobro ohranjenih objektov za hrambo orodja in vina ob više ležečih vinogradih lahko v Sloveniji najdemo le še v okolici Kapel in deloma v Lendavskih goricah, kjer so v bistveno slabšem stanju,« pravi Živa Deu: »Na Dolenjskem smo priča arhitekturnemu kaosu. Po pozidavah v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je namreč kakovostno ohranjenih zidanic in hramov ostalo manj kot 20 odstotkov. Na Krasu podobnih stavb ne boste videli, saj so tam objekte za skladiščenje imeli ob domačijah. V tujini, Franciji in Švici, podobne stavbe skrbno varujejo in izkoriščajo. Turisti iščejo te posebnosti.«