Turisti spodbudili razvoj Bohinjske proge

Razpoložljive zmogljivosti Slovenskih železnic (SŽ) niso bile vedno zadostne, zato so lokalne skupnosti včeraj sklenile okrepiti sodelovanje s pristojnimi.

Resda so nekaj podobnega občine ob progi potrdile leta 2006 ob stoti obletnici odprtja železne ceste, a so nato za skoraj desetletje zaspale. Tokratni memorandum vendarle zajema tudi konkretnejše cilje, katerih realno izvedljivost bodo preverili predvidoma že novembra s SŽ. Prve ukrepe pričakujejo do prihodnje turistične sezone. Za kolesarjenje zanimivo območje železnicam zagotavlja petino večji obisk kolesarjev na leto, kar je koncesionarja ujelo nepripravljenega.

Letos so naval reševali z umikom sedežev v vagonih na račun prostora za kolesa. »Pokazalo se je, da ta ukrep ni zadosten, ker se je število kolesarjev tako sunkovito povečalo, da je postalo za nas neobvladljivo. Zdaj bomo poiskali rešitev, ki bo dobra za mogoče leto ali dve, trajno zmogljivost pa bomo zagotovili z novimi vlaki. Bo pa ostal problem, če se naenkrat pojavi 50 kolesarjev in več, ker jih s sedanjimi kapacitetami ne moremo poservisirati,« je povedal vodja prodaje in marketinga na SŽ Gorazd Hartner in dodal, da Bohinjska proga zadnji dve leti prinaša dobiček.

Tudi avtovlak prekratek

Podobna težava se je pojavila z avtovlakom med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči, saj je bil včasih prekratek tudi za 70 avtomobilov, ki so morali počakati na primorski ali gorenjski strani. Medtem predvsem domačini iz Baške grape pričakujejo pozimi ogrevan potniški vagon. SŽ bodo vsaj za poletne konice poiskale dodatne vagone v transportnem prometu, vendar bi v tem primeru morale zagotoviti tudi močnejšo lokomotivo.

Po pooblastilu občin bosta pričakovanja z odgovornimi vodila Bohinj in Tolmin. Med drugim lokalne skupnosti pričakujejo po več kot desetletju ponovno uvedbo neposrednega vlaka med Novo Gorico in Ljubljano, ki bi potovalni čas skrajšal s postanki le na večjih postajah. »Predvsem ob delavnikih bi bila to velika pridobitev in prepričan sem, da bi ga ljudje uporabljali,« je dejal tolminski župan Uroš Brežan.

Proga presežkov

Da bi lažje našli denar za vzdrževanje in naložbe na progi, ki jo je nekdanja dvojna monarhija zgradila kot del transportne povezave med Prago in Trstom, občine predlagajo priznanje statusa regionalne železnice. Nekateri bi šli še dlje s statusom državnega kulturnega spomenika, ki bi ga lahko poleg turističnega izkoristili tudi za izobraževalni namen. Presežnikov na 89 kilometrih med Jesenicami in Gorico ne manjka. Pred Solkanom je razpet največji železniški kamniti most na svetu in drugi največji kamniti most sploh, v Bači pri Modreju je najvišji železniški most v Sloveniji, Podbrdo in Bohinjsko Bistrico pa s 6339 metri povezuje najdaljši slovenski predor. Ob tem je zgrajenih še pet galerij in kar 65 mostov. Zaradi tega so se v preteklosti pojavile želje, da bi železno cesto vpisali tudi na Unescov seznam svetovne dediščine, s čimer bi postala šele četrta tovrstna svetovna atrakcija. »Dokler nimamo upravljavskega načrta, kaj sploh želimo z Bohinjsko progo, lahko na Unesco pozabimo,« je bil realen Matjaž Marušič iz Društva za Bohinjsko-goriško progo. Namesto prestižnega naziva je raje poudaril primer dobre prakse regionalne železnice med Meranom in Malsom na Južnem Tirolskem. Od leta 2005, ko jo je regionalna oblast obudila od mrtvih po ukinitvi zaradi nerentabilnosti, se je obisk 50-kilometrske povezave potrojil na skoraj tri milijone uporabnikov na leto.