Tiskane izdaje
Hrvaška turistična skupnost je za letos dobila dodatnih 5,4 milijona evrov iz državnega proračuna za okrepljeno trženje in promocijo v času krize. Avstrijska štiri milijone evrov. Španija menda namenja na desetine milijonov evrov za pomoč turizmu, med drugim za subvencioniranje hotelov, da bi si lahko ti z nizkimi cenami zagotavljali čim več gostov.
Tudi Slovenska turistična organizacija je pričakovala milijon evrov državnega denarja za spodbujanje predvsem tujega turističnega povpraševanja po Sloveniji v negotovih razmerah, a se njen obet ni znašel niti v predlogu rebalansa državnega proračuna. Kot je pojasnila Darja Radič, državna sekretarka za gospodarstvo, turizmu (še) ne gre tako slabo (kar je sicer res), da bi mu bilo treba nujno pomagati in da bo omejeni državni proračun bolj potreben marsikateri drugi oslabljeni panogi oziroma podjetju.
No, tudi Hrvaški, Avstriji in Španiji (še) ne gre tako zelo slabo. Navsezadnje je imel tudi svetovni turizem lani še dvoodstotno rast. Napovedi za letos pa niso nič kaj spodbudne (predvsem ne za Evropo) in v Svetovni turistični organizaciji, denimo, svarijo, da morajo imeti vse države za ustrezno ukrepanje pripravljene tudi najbolj črne scenarije. V omenjenih državah se tega očitno zavedajo.
Pa pri nas? Znova smo pri Darji Radič, ki je pred kratkim jasno povedala, da turizem v Sloveniji ni in verjetno nikoli ne bo prednostna gospodarska panoga (o razlogih ni podrobneje govorila). Bilo je prvič v zadnjih nekaj letih, da država turizma ni razglasila za »najhitreje rastočo in najbolj obetavno gospodarsko panogo«. Morda je, a tako ga v Sloveniji dojema manjšina ...
Pojasnilo državne sekretarke, ki turizem zelo dobro pozna, tako vendarle tudi upraviči in opraviči številne slabosti slovenskega turizma, ki so bile zaradi njegove deklarativne pomembnosti skorajda nerazumljive. Od tega, da država doslej še ni dokazala, da ima zanj dolgoročno vizijo, kar velja tudi za njegovo podobo, s katero se predstavlja v svetu, do tega, da je gospodarstvo še preveč razdrobljeno (tudi posledica prvega?) oziroma še ni uvidelo enega od temeljev uspešnega razvoja turizma, to je nujnosti tesnega povezovanja. Problem je tudi lokalno prebivalstvo, ki v turizmu očitno ne prepoznava velikih možnosti; morebiti tudi zato ne, ker je ta marsikje v domicilu predvsem velikih družb, in ne malega gospodarstva, ki izhaja iz lokalnega okolja. Tu pa smo spet pri državi, ki se doslej ni kaj prida zavzela za to, da bi malemu podjetništvu omogočila preboj v turistične prve vrste. In pregovorno slovensko: prevečkrat se tudi v turizmu kaže premoč politike nad interesi gospodarstva, ki pa, očitno, glede na sveženj naložb v zadnjih letih in napovedi novih, v turizmu očitno prepoznava priložnost.
Škoda. Verjetno imajo (mnoge) države, ki turizem potiskajo v ospredje, za to konkretne razloge. Mi pa se vsaj ne bomo več spraševali, zakaj je Lonely Planet, recimo, oznanil Hrvaško za najbolj vroče odkritje leta oziroma - kje smo bili mi ...
