Turizem letos slabše, kljub gneči na cesti

Razočarani in zaskrbljeni: Turističnih prenočitev manj, še manjša je zunajpenzionska poraba.

Objavljeno
30. avgust 2014 20.53
Boris Šuligoj; Koper
Boris Šuligoj; Koper
Ljubljana, Portorož, Koper – Zadnji turistično zelo intenziven konec tedna je za spoznanje popravil vtis letošnje poletne turistične sezone, o kateri velja, da je ena slabših zadnjih let. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v sedmih mesecih v Sloveniji za tri odstotke več turistov, toda ustvarili so za odstotek manj prenočitev. To najbolj na račun domačih gostov, ki so do konca julija v lastni državi ustvarili za tri odstotke manj prenočitev (medtem ko so jih tujci za en odstotek več).

Najslabše se je, kot kaže, odrezal julija, saj je bilo v tem pomembnem mesecu v državi za dva odstotka manj gostov in za pet odstotkov manj prenočitev. Presenetljiv podatek, ki ga je objavil SURS, je, da je bilo julija pri nas od tujcev največ nizozemskih turistov (12 odstotkov vseh), na drugem mestu so menda Nemci z devetimi odstotki, na naslednjih mestih pa Italijani, Avstrijci in Belgijci (vsak po osem odstotkov). Rusov je bilo za 20 odstotkov manj kakor lani, Nemcev pa za 19. Manj je bilo menda tudi Nizozemcev in Belgijcev. Sursova statistika ponuja tudi povsem nelogičen podatek, da je bil (ob 1-odstotnem znižanju števila vseh prenočitev v sedmih mesecih na državni ravni) v vseh turističnih objektih veliko nižji zkupiček: v hotelih so imeli za tri odstotke manj prenočitev, v zasebnih sobah, apartmajih in hišah za šest odstotkov, v apartmajskih in počitniških naseljih za devet odstotkov in v kampih za 13 odstotkov manj prenočitev. V vseh turističnih zmogljivostih imajo naštetih torej veliko manj prenočitev, kot pokaže končni seštevek.

O slabi turistični letini poroča STA za planinske koče. Miro Eržen, podpredsednik PZS, je sezono ocenil za slabo, zato se bojijo, da bo veliko visokogorskih koč poslovalo z izgubo. Konkretnejše podatke je za Gorenjsko zbral Blaž Račič. Ugotovil je, da so v Kranjski Gori v treh mesecih (junij, julij, avgust) ustvarili 180.000 prenočitev, kar je tri odstotke manj, v Bohinju so imeli 198.000 prenočitev ali 10 odstotkov manj, na Bledu 243.000 prenočitev ali pet odstotkov manj, v Radovljici pa 101.000 ali 15 odstotkov manj prenočitev kot v istem obdobju lani.

Bolje je šlo hotelom v Portorožu, kjer so po podatkih tamkajšnjega Turističnega združenja imeli junija, julija in do 27. avgusta 453.600 prenočitev, to pomeni natanko toliko kot lani. Po mesecih je bilo junija za odstotek več, julija za tri odstotke manj in avgusta za dva odstotka več prenočitev. Včeraj so imeli v Portorožu 5123 prenočitev (odstotek več).

Število gostov in prenočitev je res podobno lanskemu, sta potrdila Jadran Furlanilč, direktor TZ Portorož, in Marko Jazbec, predsednik uprave Hoteli Bernardin, toda kaj, ko je zunajpenzionska poraba daleč slabša – po Furlaničevih ocenah je v portoroškem turizmu za 20 odstotkov manjša, po Jazbečevih ocenah pa je v njihovih resortih nižja za tri do štiri odstotke. »Odstotek se zdi majhen, a za nas zelo hud udarec,« je bil zaskrbljen Jazbec.

Vsi upajo, da bi lep september in podaljšano poletje lahko popravila končni izid. Gotovo pa so se letos zgodile pomembne spremembe v strukturi turističnega obiska. V Portorožu so opazili predvsem zmanjšanje ruskih in italijanskih gostov ter prihod gostov iz držav, ki jih prejšnja leta ni bilo. Predvsem pa je letos dokončno Piran postal veliko zanimivejši za goste kakor Portorož.