Turizem na Krasu je slabo razvit, ker je nepovezan

Nacionalni razvojni projekt Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa naj bi pripomogel k večji turistični prepoznavnosti Slovenije, zlasti Krasa. Uresničevati naj bi ga začeli leta 2011 in končali leta 2016.

Objavljeno
12. avgust 2006 08.00
V projekt nacionalnega pomena, ki ima v vladni resoluciji naslov Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa, je vključena tudi obnova Štanjela
Postojna – Evropski park krasa, obnova objektov kulturne dediščine v Lipici ter naložbe za izboljšanje kakovosti tamkajšnje turistične infrastrukture, posodobitve Škocjanskih jam, obnova Štanjela ter vzpostavitev institucije in infrastrukture regijskega kraškega parka je skupek vsebin nacionalnega razvojnega projekta Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa. Projekt, ki naj bi pripomogel k večji turistični prepoznavnosti Slovenije, zlasti Krasa, naj bi po vladni resoluciji začeli uresničevati leta 2011 in končali leta 2016. Njegova vrednost je ocenjena na 50 milijonov evrov.

Kot povezovalni člen in nosilec projekta nastopa prav Evropski park krasa, ki je predvsem s svojo umestitvijo v prostor – konkretno na Planinsko polje – v javnosti pred časom povzročal veliko nejevolje, predvsem pa nezaupanja v smotrnost urejanja. Morda je prav zato predsednik društva za gradnjo Evropskega parka krasa Lojze Peterle z njegovo umestitvijo v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih zadovoljen. »To je namreč prestižen projekt, zato smo si prizadevali, da postane nacionalni,« je dejal Peterle, ki pri samem umeščanju parka med vladne razvojne programe, kot je zatrdil, ni sodeloval. »Tudi o drugih vem le toliko, kolikor sem izvedel iz javnosti.«

Več preberite v današnji izdaji Dela.