Polna dvorana Kulturnega centra Laško je popravila vtis prejšnjih javnih obravnav v Celju in Žalcu, kjer javnosti skoraj ni bilo. V veliki večini občin gradnjo ceste podpirajo, nasprotovanja so le v Laškem in Šmarjeških Toplicah. Predlog najustreznejše različice trase je do 4. novembra javno razgrnjen v 20 občinah, javne predstavitve pa pripravljajo v devetih občinah, skozi katere bi cesta po tej različici potekala.
Študija izpred devetih let je obravnavala 36 variant, 24 jih je bilo okoljsko nesprejemljivih. Javnosti predstavljajo tri različice, vse tri od Celja prek Laškega. Najustreznejša možnost je po predlogu dvopasovnica, ki je v celoti novogradnja. Ta cesta bi bila najkrajša, a tudi najdražja. 57,3 kilometra ceste bi stalo 1,040 milijarde evrov, 103 kilometre dolga različica bi stala 785 milijonov evrov, 110,3 kilometra dolga različica pa 958 milijonov evrov. Na samo 26,1 kilometra dolgem delu ceste Celje–Radeče je predvidenih deset predorov, dva pokrita vkopa, dve galeriji, petnajst viaduktov in štirje mostovi.

Thermana
»Rad bi videl študijo, ki pravi, da je hitra cesta dobra za turizem,« je pripravljavcem DPN dejal predsednik uprave Thermane Laško Samo Fakin. Proti hitri cesti je tudi lastnik Rimskih term Valerij Arakelov: »Turisti, ki pridejo k nam, hočejo mir in čist zrak. Če bo cesta prišla mimo nas, bo najprej morda res več turistov, a vračali se ne bodo. Morali bi bolj izkoristiti železnico. Največ turistov bi dobili s hitrim vlakom Dunaj–Laško.«
Sinoči je bilo v dvorani več tistih, ki hitre ceste ne želijo, čeprav naj bi bilo zagovornikov več. Morda bi prišli, če bi bilo obveščanje boljše. Občine so skoraj skrivale datume javnih obravnav, nekaterih pa tudi ta ni zadovoljila, kot je povedal predstavnik KS Rečica Peter Krašovec: »Tu smo poslušali strokovno latovščino, linka z ministrstva pa sploh ne morem odpreti. Povejte, komu bodo porušili hiše, da se lahko pritožijo. Zdaj pa se pojavlja sovraštvo do tistih, ki so proti cesti.«













