Evropski turist odvrže kilogram odpadkov na dan

Vsak Slovenec je lani ustvaril 478 kilogramov komunalnih odpadkov ali 13 kilogramov več kot leto prej. Količina ne odstopa od evropskega povprečja, a podatki se med občinami precej razlikujejo, izstopajo pa predvsem turistične.

Po podatkih statističnega urada so prebivalci lani ustvarili skupaj 987.000 ton komunalnih odpadkov, kar je 16 odstotkov od 6,2 milijona ton vseh. Največ komunalnih odpadkov zberejo v Obalno-kraški statistični regiji, to je 566 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v koroški; 391 kilogramov na prebivalca.

Po podatkih Eurostata za leto 2016 je povprečje v EU 483 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. Na količino vplivajo stopnja razvitosti, socialno stanje prebivalstva, lokalne navade, potrošniški in proizvodni vzorci, pravijo na ministrstvu za okolje: »478 kilogramov odpadkov na prebivalca nas uvršča na sredino lestvice, količina pa se povečuje s stopnjo urbanizacije in gospodarskim razvojem. Nanjo vplivajo tudi demografske spremembe, denimo pakiranje blaga v manjše enote, primerne za nakupe za manjša gospodinjstva.«

Kampi in enodnevni gosti

Po podatkih Sursa so lani največ odpadkov na prebivalca pri nas zbrali v bovški občini – 665 kilogramov. »Bovec ima relativno malo prebivalcev in zelo velike turistične kapacitete. Poleg tega je poleti na Bovškem veliko dnevnih obiskovalcev in prehodnih gostov ter prireditev, ki privabijo enodnevne goste,« razlaga direktor Komunale Tolmin Berti Rutar, ki opozarja tudi na razlike v količinah in sestavi odpadkov znotraj turistične dejavnosti: »Za gosti v hotelih in na kmečkih turizmih, kjer obrokov ne pripravljajo sami, ostane precej manj odpadkov kot v kampih in apartmajih. Prav tako so vsi hotelski gostje prijavljeni, kar gotovo ne velja za tiste v kampih in apartmajih.«

Količine komunalnih odpadkov v Piranu, 656 kilogramov na občana, to potrjujejo. »Odpadki iz turizma se prištevajo h količinam stalno prijavljenih prebivalcev. Dokler bo takšen način beleženja, bo občina vedno presegala povprečje,« pravi Sara Gojak iz komunalnega podjetja Okolje.



V Občini Brežice, kjer ustvarijo dvakrat toliko prenočitev kot na Bovškem, a predvsem s termalnim turizmom, pa so, denimo, lani zbrali 400 kilogramov komunalnih odpadkov na občana.

Turizem spada med dejavnosti, ki povzročajo največ komunalnih odpadkov, poudarjajo na ministrstvu za okolje: »Vpliv je opazen predvsem na regijski ravni, saj izstopajo območja z močno turistično dejavnostjo in upravnimi centri.«

V prvem četrtletju letos je bilo v Sloveniji več kot tri milijone prenočitev turistov, kar ob podatku, da evropski dopustniki proizvedejo povprečno kilogram odpadkov na dan, pomeni 3000 ton dodatnih odpadkov. Do leta 2050 se bo po podatkih programa Združenih narodov za okolje (UNEP) količina odpadkov iz turističnih dejavnosti povečala za 251 odstotkov, navajajo na ministrstvu.

Več v sežigalnice, manj na odlagališča

Po količini komunalnih odpadkov na prebivalca prednjačijo še Murska Sobota s 662 kilogrami, Komenda s 650 in Kranj s 642 kilogrami. »Na območju mestne občine Murska Sobota smo lani zbrali za 476 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. Razliko do 662 kilogramov bi lahko iskali v gradbenih odpadkih, kjer gre masni tok večinoma mimo našega podjetja,« pravi direktor družbe Saubermacher - Komunala Drago Dervarič.



V Ljubljani in Mariboru so s 546 oziroma 548 kilogrami na prebivalca nad slovenskim povprečjem, najmanj pa jih poleg Osilnice (227 kilogramov) zberejo v Zavrču (257 kilogramov), Cirkulanah (263 kilogramov) in Svetem Tomažu (275 kilogramov).
Količine odpadkov v Sloveniji se povečujejo, pravijo na ministrstvu za okolje, a po vzpostavitvi zbiranja posameznih frakcij komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, vzpostavitvi vseh centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki ter večjem obsegu energetske izrabe gorljivih frakcij odpadkov, ki niso primerne za recikliranje, načrtujejo, da se bo trend obrnil. »Odpadke je treba čim bolj predelati in zmanjšati njihovo odlaganje na odlagališčih.«