Tiskane izdaje
Koper - »Petindvajseti oktober 1991 je bil izjemen dan, dan, ki je neizbrisno zaznamoval podobo o Sloveniji in o naši sposobnosti premagati vse ovire ter zagotoviti popolno oblast naše države na našem ozemlju,« je na današnji slovesnosti ob 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade z območja Slovenije v Kopru dejal predsednik Danilo Türk.
Na proslavi, ki je po zamisli njenega avtorja Tomaža Letnarja govorila o zgodovini slovenske upornosti, je sodelovalo več sto nastopajočih, proslavo pa je obiskalo nekaj čez 3000 ljudi.
»Pred 20 leti, natančno ob 23.45 uri se je poslednji vojak poražene Jugoslovanske armade vkrcal na malteški trajekt Venus in s tem se je končala še zadnja vojaška prisotnost jugslovanske vojske na slovenskem ozemlju. V tej varnostni operaciji je sodelovalo osem članov poveljstva operativne akcije, 58 pripadnikov posebne enote milice iz UNZ Koper, 22 pripadnikov specialne enote MNZ, 28 pripadnikov specialne enote MORiS in Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, 4 pripadniki varnostno-informativne službe in 20 pripadnikov varnostne službe Luke Koper. Tistega dne natančno opolnoči so se oglasile sirene in zazvonili zvonovi v suvereni Sloveniji,« je poudaril predsednik Türk.
»Naš razvojni model, ki ga je zaznamovalo stremljenje k vključitvi v evroatlantske integracije se je izčrpal. Državljanke in državljani v volilnem obdobju upravičeno pričakujejo odgovore, kako bomo v prihodnje uravnavali odnose, kakšna bo gospodarska in socialna struktura naše države. Teh odgovorov ne more dati samo politika, pač pa tudi civilna družba, vsi skupaj, državljanke in državljani, tako kot je bilo pred 20 leti. Zato smo uspeli tedaj in bomo, prepričan sem, uspeli tudi tokrat. Energije, znanja in sredstev za uspeh imamo dovolj. Potrebujemo pa tudi politično treznost in preudarno presojo,« je dejal predsednik in pozval k iskanju dobrih odgovorov.
Proslave so se udeležili številni nekdanji teritorialci, rezervisti, slovenski policisti in vsi drugi, ki so sodelovali v vojni za samostojno Slovenijo, prišel je tedanji predsednik Milan Kučan, vendar le nekaj predstavnikov sedanje oblasti ( Ljubo Germič, predsednik DZ, ministrica Ljubica Jelušič in minister Aleš Zalar). Množico je v uvodu nagovoril tudi župan gostiteljske občine Boris Popovič. Manjkalo je veliko sedanjih politikov, predvsem pa ni bilo nekaterih voditeljev tedanjega osamosvajanja.
Jelko Kacin, tedanji minister za informiranje je ob pomembnem jubileju v Kopru dejal: »V letu 1990 smo vztrajali, da slovenski vojaki služijo vojaški rok v Sloveniji. Ko se je zgodila vojna, so starši fantov iz JA zahtevali, da jim vrnejo otroke. Jugoslovanski vojski ni ostalo drugega, kot da rešuje vojake, hkrati pa tudi svojo strukturo, orožje, vojaško opremo. Po zaslugi staršev, ki so zahtevali nazaj svoje sinove, se je lahko zgodila koprska zgodba in je prišlo do osamosvojitve.«
Dušan Moljk, načelnik organov za notranje zadeve za južno Primorsko: »To je bil zame en velik dan, saj smo res ostali sami, brez tujega terorja. Strah me ni bilo nikoli, ker smo bili na to pripravljeni in popolnoma predani razmeram. Danes so zato občutki lepi.«
Anton Žele, vodja koorinacijske skupine za južno Primorsko: »Komaj smo čakali, da se stvar konča, saj so bili to nadvse naporni dnevi in meseci. Zame je bilo huje štiri mesece pred odhodom, 26. junija, ko so šli tanki iz Pivke in Ilirske Bistrice. Bil je šok za vse, saj nismo mogli razumeti, da gre naša lastna vojska nad nas.«
Aurelio Juri, predsednik skupščine občine Koper: »Skupaj z g. Želetom in Moljkom smo se uspeli pogoditi z generalom Čadom, da je bilo v času osamosvajanja čim manj posledic. Ob odhodu jugoslovanskih vojakov pa sem si prislužil gnev vseh uniformirancev na proslavi, ko sem v svojem nagovoru dejal, da si z odhodom zadnjega jugoslovanskega vojaka predstavljam začetek postopka demilitarizacije koprske občine, v skladu s sklepom občinske skupščine, da je Koper demilitarizirana občina. Žal se naše želje niso uresničile. Tudi danes je bilo veliko prisotnih uniform, ampak v duhu s časom in obveznostmi ...«
