Tiskane izdaje
Ljubljana – RTV Slovenija mora že pet let pripravljati tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom in predvajanju posnetkov sej državnega zbora in njegovih delovnih teles. »Podobno ureditev imajo tudi v drugih evropskih državah, kar je dobro, saj ljudje vidijo, kaj poslanci počnejo,« je o tem dejala Ljerka Bizilj, odgovorna urednica tretjega programa.
Prakso neposrednih prenosov iz državnega zbora je uzakonil tako imenovani »Grimsov zakon«, sprejet leta 2005. »Takrat so rekli, naj se uvede program, pa smo ga vzpostavili. Zdaj pogosto slišim: Ja, pa kaj to prenašajo!? A meni se zdi zelo pomembno, zelo koristno, da besedo dobijo različno misleči,« je dejala Biziljeva, ki že od vsega začetka vodi maloštevilno ekipo, večinoma honorarnih sodelavcev, ki ustvarjajo parlamentarni kanal. In stroški? »V vsem letu porabimo toliko, kolikor denarja je porabljenega za eno razvedrilno oddajo,« je ponazorila Biziljeva. Obenem je namignila, da bo program potreboval kadrovsko svežino, saj sama resno razmišlja o tem, da se umakne. Sicer pa pričakuje, da bo postopno nastal pravi informativno-parlamentarni kanal, ki bo povezal obe uredništvi.
Nadzorna funkcija javnosti
Poleg prenosov sej in delovnih teles na TV SLO 3 predvajajo ponovitve oddaj informativnega programa TV Slovenija ter regionalnih centrov, ponovitve dokumentarnih oddaj in lastne produkcije ter tudi Dnevnik v znakovnem jeziku.
Generalna sekretarka državnega zbora Mojca Prelesnik pravi, da so njihove službe zaradi sodelovanja s televizijo postale bolj pozorne na potrebe različnih zainteresiranih javnosti. Meni, da je za zagotavljanje javnosti dela državnega zbora program TV SLO 3 zelo pomemben. »Javnost tako najbolj neposredno izvaja svojo nadzorno funkcijo in dobi natančen vpogled v delo parlamenta,« je opozorila Prelesnikova.
Tudi Janko Veber, predsednik DZ, pravi, da parlamentarni program pomembno pripomore k parlamentarni demokraciji, odprtosti in transparentnosti dela poslancev. »Morda je včasih naše delo zaradi prisotnosti TV-kamer nekoliko bolj naporno, saj so zaradi tega razprave občasno nekoliko daljše, vendar je njegova vrednost za obveščenost naših državljanov o našem delu in neposreden vpogled vanj neprecenljiva.«
Obe, Biziljeva in Prelesnikova, opozarjata na dotrajanost 13 let stare opreme. Kamere je kupil državni zbor, režijo pa je postavila TV Slovenija. Konec junija bodo prav o tem odprli razpravo; preostali mediji do teh vsebin dostopajo brezplačno, zato bo o opredelitvi javne službe na tem področju potreben razmislek.
Propadli predlog zakona v mandatu ministrice Majde Širca je predvideval, da bi parlamentarni kanal postopno prešel v popolno pristojnost državnega zbora, ta pa bi na podlagi javnega razpisa imenoval odgovornega urednika in direktorja ter zagotovil denar za delovanje. Prenosi parlamentarnih zasedanj in drugih dogodkov torej po tem predlogu ne bi več spadali v opravljanje javne službe RTV.
V tujini imajo različne ureditve, večina zahodnoevropskih držav pa se ukvarja s tem, kako takšne programe približati gledalcem. Na vzhodu imajo največ težav s tem, kako se rešiti pritiska politike. Teh, pravi urednica Ljerka Bizilj, pri nas ni.
