Tiskane izdaje
Medtem ko namravajo na nekaterih letališčih v ZDA in Veliki Britaniji poostriti varnostne ukrepe, s katerimi želijo preprečiti širjenje smrtnonosnega virusa ebole, v Sloveniji zaenkrat zaradi nizke stopnje tveganja niso predvideni. So pa v koprskem pristanišču, na letališčih v Ljubljani in Mariboru ter na infekcijski kliniki v Ljubljani pripravljeni za ustrezno ukrepanje, če bi naleteli na potnika z znaki okužbe.
Začeli so na newyorškem mednarodnem letališču JFK, sledijo še na štiri druga: potnikom, ki bodo prileteli iz katerega od letališč v Sierri Leone, Gvineji in Liberiji, bodo s posebno napravo izmerili telesno temperaturo. Če bodo imeli povišano, bodo morali izpolniti tudi vprašalnik ameriškega centra za nadzor in preventivo bolezni o tem, kje so se gibali in kaj so počeli na tveganih območjih. Podobno bodo postopali tudi na dveh največjih britanskih letališčih, Heathrow in Gatwick, in na železniški liniji Eurostar; preverjali bodo, kje so potniki potovali, s kom so bili v stiku, pregledovale jih bodo tudi za tovrstna tveganja usposobljene zdravstvene ekipe.
Medtem je kljub posameznim primerom okužb zunaj Afrike ocena tveganja za Slovenijo še vedno nizka, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz), olajševalna okoliščina je zagotovo ta, dodajajo, da »Slovenija nima neposrednih letalskih povezav z Afriko in da bi za poostren nadzor zdravstvenega stanja potnikov po vsej verjetnosti poskrbeli že na tistih evropskih letališčih, ki imajo neposredne letalske povezave z najbolj prizadetimi afriškimi državami. Kljub vsemu se tudi v Sloveniji zavedamo možnosti, da bi potnik v Slovenijo kljub temu lahko prišel z mednarodnega letališča Brnik in tudi iz pristanišča v Kopru. Zato smo na Nijz pripravili oziroma obnovili smernice za ukrepanje v pristanišču v Kopru in na letališčih v Ljubljani in Mariboru,« navajajo na Nijz. V smernicah so natančno opredeljena navodila glede postopanja s potnikom, ki bi kazal znake okužbe z ebolo.
Na vseh ravneh
Prvo pravilo je sicer, da ljudje, ki so bili izpostavljeni eboli, ne bi smeli potovati s potniškimi letali, dokler po izpostavitvi ne mine 21-dnevno obdobje opazovanja pojava simptomov bolezni. Če bi se v tem obdobju pojavili bolezenski znaki, mora oseba poiskati zdravniško pomoč in ne sme potovati, dokler ji tega ne odobri za to odgovorni javnozdravstveni delavec. Če bi potnik zbolel med letom – znaki so visoka vročina, glavobol ali krvavitve – in prihaja z območja z izbruhom ebole ali pa se je tam zadrževal v zadnjih treh tednih, imajo letalski prevozniki natančna navodila za ukrepanje že na letalu: bolnika bi morali ločiti od ostalih potnikov, mu nadeti kirurško masko, prav tako je predpisana zaščitna oprema letalskega osebja ob neposrednem stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami. »Navodila zajemajo tako priporočila za kabinsko osebje, ki obvešča pristojne letališke službe in posredno po njih tudi zdravstveno osebje, kot postopke in ukrepanja ter protokol, na podlagi katerega bi takšnega potnika prepeljali na zdravljenje v Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana,« so pojasnili na Nijz in poudarili, da ves čas budno spremljajo položaj v svetu in pri nas, »ob povečanem tveganju pa bomo javnost pravočasno obvestili in predstavili potrebna opozorila in navodili«.
Na Aerodromu
Kot so povedali na Aerodromu Ljubljana, so na podlagi smernic z nacionalnega inštituta za javno zdravje, specifike dejavnosti in infrastrukture ter preteklih izkušenj na letališču izdelali še svoj dokument oziroma protokol, ki je glede zaščitnih sredstev in procedur še nekoliko natančnejši. »Ukrepi gredo predvsem v smeri, da je treba osebe ali predmete s sumom na okužbo ločiti od preostalih, jih takoj predati zdravstveni službi, poskrbeti za razkužitev oziroma uničenje stvari s sumom na okužbo, velik poudarek je na ozaveščanju zaposlenih glede narave bolezni, samozaščitnega ravnanja in prepoznavanja simptomov. Za zaposlene smo sicer že pred časom pripravili strokovno izobraževanje o bolezni in ukrepih,« je povedala vodja korporativnega komuniciranja na AL, Brigita Zorec.
Ob slinavki
Kot je dodala, je sicer tveganje za okužbo na letalih ali letališčih majhno, razen ob neposrednem stiku s telesnimi tekočinami osebe ali živali, ki je okužena in že ima simptome bolezni. Sicer se ukrepi ob nalezljivih boleznih večjih razsežnosti vedno koordinirajo na nacionalni ravni, izvajajo jih zdravstvene službe. »Ob slinavki in parkljevki je bil med ukrepi, ki so se izvajali na letališču, poudarek na razkuževanju potnikov, ki so prihajali z območij z višjim tveganjem, ob novi gripi pa ozaveščanje potnikov in osebja o samozaščitnem ravnanju, prav tako s poudarkom na razkuževanju rok,« je povedala Zorčeva.
