Tiskane izdaje
Ljubljana – V multinacionalki Uber, ki s svojo mobilno platformo za izmenjavo prevozov in poslovno prakso sproža proteste taksistov po svetu, si želijo, da bi slovenska vlada »v najkrajšem času vzpostavila pogoje za njihovo delovanje«.
To je Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) v prijavi lobističnega stika sporočil predstavnik ministrstva za gospodarski razvoj, potem ko se je 13. januarja sestal s predstavniki Uberja. V multinacionalki iz Silicijeve doline, ki ima evropski sedež na Nizozemskem, so po podatkih KPK pri predstavnikih slovenskih ministrstev za javno upravo in infrastrukturo večkrat lobirali že lani, letos pa so svoje vplivanje začeli usmerjati tudi na poslanske skupine, ki bodo glasovale o predlogu zakona o prevozih, ki ga zdaj pripravljajo na ministrstvu za infrastrukturo.
Predstavniki Uberja so se 6. januarja sestali z Matjažem Nemcem in Nuško Gajšek iz poslanske skupine SD ter 12. januarja s poslanci SMC Simonom Zajcem, Marjanom Dolinškom in Igorjem Zorčičem, ki predseduje odboru DZ za infrastrukturo. Poslancem SD so, kot so ti poročali KPK, predstavili platformo Uber, medtem ko so pri poslancih vladajoče stranke razpravljali o »zakonodajno-pravni ureditvi vzpostavitve in delovanja spletne aplikacije Uber«.
Ker se javnosti njihove storitve zdijo »problematične«, so se v Uberju lani sestali tudi z direktorico ljubljanske mestne uprave Jožko Hegler. Ta je KPK poročala, da je lobist »izvajal vplivanje z namenom moralne podpore ob vstopu podjetja na trg prevozov potnikov v Ljubljani«. Aprilski sestanek so na ljubljanski občini zamolčali, zapisali so, da jih je Uber »prvič obiskal junija lani«. Pet mesecev po prvem poskusu vplivanja na predstavnike MOL je župan Zoran Janković oznanil, da bo del sicer javne storitve prevozov na klic šel pod blagovno znamko Uber. Na vprašanje, kdaj bo na voljo storitev Uber Ljubljana, na občini zdaj pravijo: »Ker je treba za kakršnekoli konkretne dogovore imeti zakonsko podlago, teh še ni bilo«.
»Dogovori uspešno zaključeni«
Medtem ko so Uberjeve prevozne storitve omejene v kar nekaj mestih po svetu, v regionalni podružnici Uberja za jugovzhodno Evropo zatrjujejo, da so »dogovori s ključnimi strateškimi partnerji v Sloveniji uspešno zaključeni«. Kdaj bodo vstopili na slovenski trg, ne povedo. So pa pri tem jasni; da se bo to zgodilo, mora država najprej spremeniti zakonodajo.
Da je to slovenska vlada pripravljena storiti, so njeni predstavniki pokazali med lanskim obiskom Silicijeve doline, ko je minister za javno upravo Boris Koprivnikar s korporacijo, katere vrednost ocenjujejo na 62 milijard dolarjev, podpisal pismo o nameri. V njem se je ministrstvo zavezalo, »da si bo prizadevalo za podpis memoranduma o soglasju med vlado in podjetjem Uber najpozneje do konca leta 2016«. Toda zdaj na vprašanje, ali so memorandum tudi pripravili, na ministrstvu niso odgovorili. Namesto odgovora na postavljeno vprašanje so zapisali, da »z Uberjem ni bila podpisana nobena poslovna zaveza, kako bo posloval«. Pravijo, da so se s korporacijo »dogovorili, da bodo tako kot z drugimi korporacijami, s katerimi je bilo podpisano pismo o nameri, skupaj iskali način za reševanje problemov, na katere opozarjajo tudi sindikati«; to, »kako delati za ponudnika sodelovalne ekonomije, če nisi z njim v delovnem razmerju, da to delo ni prekarno«.
Kot oglaševalska tabla
In medtem ko minister Koprivnikar meni, da Uber »pozitivno vpliva na zaposlitvene možnosti in splošen gospodarski razvoj ter boljšo kakovost življenja«, so ga v Svobodnem sindikatu Slovenije, sindikatu Mladi plus, Gibanju za dostojno delo in društvu Delavska svetovalnica opozorili, da uporablja sporočilo za javnost ministrstva »kot oglaševalsko tablo za podjetje, ki se upira svoji odgovornosti do delavcev in potrošnikov«. David Švarc, ki vodi svobodni sindikat, pojasnjuje, da »delovnopravna zakonodaja omogoča pogoje za delovanje slehernega, poštenega delodajalca, ki nima skritih namenov, da bi služil na račun izkoriščanja delavcev«. Po njegovem mnenju sicer »postaja vse bolj očitno«, da se bo negotove, prekarne oblike dela poskušalo legalizirati.
»Skrbi nas, da Uber v taksistični dejavnosti pomeni zgolj prvi korak, nato pa bodo takšni znižani standardi hitro preneseni tudi v vse druge dejavnosti, kjer bi kapitalu to ustrezalo,« pravi Švarc in hkrati poudarja, da so sedanje razmere v taksislužbi, kjer je večina voznikov samostojnih podjetnikov, »daleč od urejenih«, toda to po njegovem mnenju zgolj potrjuje, da »sistem Uberja ni pravi«.
»Ni kriva tehnologija, ampak politika«
Da je »spodbujanje nezakonitih prevozov spodbujanje nelojalne konkurence«, so pred dnevi opozorili na hrvaški obrtni zbornici, ko so na trgovinsko sodišče v Zagrebu v imenu taksistov vložili tožbo proti Uberju. Zahtevajo prepoved »zavajajočega in nedopustnega oglaševanja Uberjevih storitev«. Po njihovem mnenju gre za taksiprevoz, kar pa v Uberju zavračajo in pravijo, da so zgolj ponudnik mobilne aplikacije. Tožbe in sodni postopki so po podatkih, ki so jih lani zbrali v britanskem mediju Guardian, Uber do zdaj stali že najmanj 62 milijonov dolarjev. Samo v ZDA jih trenutno čaka še 170 tožb. O tem, ali je Uber zgolj ponudnik mobilne aplikacije ali zaposlovalec, odloča tudi sodišče Evropske unije. »Rezultati vseh navedenih postopkov so po eni strani nova in nova zavajanja nasprotnikov modernizacije ter po drugi strani nepričakovano povečanje števila uporabnikov storitve, ki jo beležimo na dnevni ravni,« na tožbe odgovarjajo v Uberjevi podružnici v Zagrebu.
Toda Lorena Jaume-Palasi iz nemške nevladne organizacije Algorithm Watch je v pogovoru za Sobotno prilogo pred časom opozorila, da oboji – tako zagovorniki, ki menijo, da so cenejši prevozi, izgube služb in nižji prihodki voznikov »naravna posledica tehnoloških inovacij, ki se jim je treba prilagoditi«, kot kritiki, ki bi nove tehnologije najraje prepovedali, pozabljajo, da Uber ni problematičen zaradi tehnoloških inovacij, ampak zaradi izkoriščanja delavcev, nespoštovanja delovne zakonodaje in izogibanja davkom. Tega pa po njenem ne moreta odpraviti drugačen algoritem ali dobra volja lastnikov Uberja, ampak regulacija. »Država lahko vsakemu podjetju določi pravila, tudi če je globalno ali tehnološko. Če tega ne stori, ni kriva tehnologija, ampak politika.«
Nov zakon o prevozih v cestnem prometu, ki bo Uberju omogočil poslovanje v Sloveniji, so na ministrstvu za infrastrukturo napovedali za konec lanskega leta. Toda zdaj so »zaradi vse več sprememb na področju multimodalnih integriranih prevozov potnikov« spremenili terminski načrt. Zakon bodo, kot tokrat pravijo, javnosti predstavili »sredi leta 2017«.
