Učenci in zaposleni vdihavajo rakotvorni azbest

Grad na Goričkem – Štirideset let stara Osnovna šola Grad na Goričkem je zaradi nezadostnega vzdrževanja v zelo slabem stanju. Po ugotovitvah različnih inšpektorjev, ki jih je v šolo napotil republiški inšpektorat za šolstvo in šport, je objekt v tako slabem stanju, da je zadrževanje v njem nevarno, zato so od šole ali občine zahtevali nujna sanacijska dela. Starše 161 učencev, 38 malčkov v vrtcu, ki deluje v okviru šole, in 37 zaposlenih so najbolj vznemirili rezultati meritev rakotvornih azbestnih vlaken v zraku v šolskih prostorih, ki jih je opravil Inštitut za varovanje zdravja v Ljubljani.

V zbornici so ugotovili, da je vsebnost azbestnih vlaken relativno nizka, v kabinetu in jedilnici pa višja od priporočenih vrednosti, ki v zunanjem urbanem okolju veljajo med odstranjevanjem azbestno cementne kritine. Zaradi dotrajanosti in neprimernosti šole se bo predvidoma v petek z vodstvom občine, šole in svetom staršev sestal šolski minister Igor Lukšič. Azbestna vlakna se v šolskih prostorih lahko sproščajo iz dotrajanih talnih vinaz ploščic, ki vsebujejo azbest, ali iz dotrajanih azbestno cementnih plošč, iz katerih so zgrajene zunanje stene šole.

Poleg tega je 800 kvadratnih metrov strehe pokrite s štirideset let starimi salonitnimi ploščami, ki prav tako vsebujejo azbest. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je na podlagi rezultatov meritev koncentracije azbesta izdal mnenje, da je treba šolski objekt »skrbno načrtovano, sistematično in temeljito sanirati«.

Gradbeni inšpektor je ugotovil številne pomankljivosti na objektu šole in telovadnice. Streha zaradi dotrajanih salonitk in pločevine zamaka, ostrešje je na več mestih preperelo, na stenah se pojavlja močna plesen. Preperela so tudi številna okna, ki imajo slabo tesnenje, poškodovane so zunanje stene objekta. Zamaka tudi streha trinjast let stare telovadnice, njeno ostrešje pa je bilo zgrajeno nestrokovno, dotrajane so tudi inštalacije. Šola in telovadnica po inšpektorjevemu mnenju zato ne izpolnjujeta zahtev za varno uporabo in sta nevarni gradnji. Inšpektorji so izdali odločbo, da je treba nepravilnosti odpraviti do 1. septembra, v nasprotnem primeru bodo šolo celo zaprli.

Različni zgodbi ravnatelja Navotnika in župana Kalamarja

Ravnatelj šole Viktor Navotnik in župan Daniel Kalamar pripovedujeta vsak svojo zgodbo, kako zelo sta si prizadevala za vzdrževanje šole in kaj vse sta do zdaj naredila. Navotnik pravi, da je občino in župana od leta 2006 pisno devetkrat in ustno neštetokrat opozoril na stanje šole, kar je zapisano tudi v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru. Navotnik je za Delo povedal, da je župan že drugi mandat član sveta šole, vendar se sej ne udeležuje, ne odziva se tudi na njegova vabila in poslano pošto. Po njegovem občina ni prispevala denarja za obnovo, z izjemo kotlovnice in opremo kuhinje, ali ni pomagala, da bi denar pridobili od ministrstva za šolstvo. Občina je v zadnjih štirih letih šoli na leto prispevala 40.000 evrov (amortizacija). »S tem ne moremo plačati niti elektrike in kurilnega olja, saj je šola energetsko zelo potratna. Vse drugo, kar potrebujemo za normalno delo, smo financirali z denarjem donatorjev. To velja tudi za računalnike in ureditev shrambe za svežo zelenjavo in sadje v lanskem letu,« je povedal Navotnik.

Župan Kalamar za slabo stanje na šoli krivi ravnatelja, ker da je po funkciji gospodar šole, sam pa, kot je dejal, ne namerava biti šolski hišnik. »Prejšnji ravnatelj je imel prednostni program za vzdrževanje, ki smo ga postopoma uresničevali (zamenjava oken). Navotnik ima verjetno svoj prednostni program, ki ga ne poznam. Predvsem pa mi ravnatelj po računalniku sporoča, kaj se dogaja z objektom, že šest mesecev pa se ni oglasil pri meni. Zelo si prizadeva, da bi z mano obračunal v medijih. Z blatenjem župana bi si verjetno rad zagotovil nov mandat, saj se mu zdajšnji konča sredi leta. V skladu z možnostmi je občina do zdaj prispevala kar veliko za vzdrževanje šole, sam osebno in občina pa nismo krivi za to, kako ga je ravnatelj porabil. Občini leta 2008 na razpisu ministrstva za šolstvo ni uspelo dobiti intervencijskih sredstev za sanacijo šole,« je povedal Kalamar.

Na seznamu vlaganj občine v šolo, ki nam ga je posredoval Kalamar, je zapisano, da je gradnja telovadnice (1998) stala 550.000 evrov in vrtca (2001) 790.000 evrov, obnova kuhinje (2002) 157.000 evrov, obnova centralne ogrevanja (2007) 63.500 evrov in zamenjava oken (2004) 40.000 evrov. Občina je v zadnjih desetih letih za šolo kupila kombi (21.000 evrov), tribune v telovadnici in igrala, za izdelavo razpisne dokumentacije ter nakup računalnikov in opreme pa je namenila 71.000 evrov.