Tiskane izdaje
Ljubljana - Na trnovski osnovni šoli je devetošolec zbolel za oslovskih kašljem. Primeri te zelo nalezljive bolezni dihal, proti kateri se otroci v Sloveniji cepijo že skoraj pol stoletja, so bili do leta 2002 razmeroma redki, od takrat pa se visoke incidenčne stopnje izmenjujejo z nižjimi.
Dejstvo, da je učenec iz Osnovne šole Trnovo zbolel za oslovskih kašljem, bi najbrž šlo precej manj opazno mimo javnosti, če obvestilo o njegovi bolezni ne bi sovpadalo z vnosom ošpic v pediatrično kliniko, saj ta močno kužna bolezen ni tako zelo redka, kot so ošpice, leta 2016 so imeli 127 primerov, a so njene posledice lahko nevarne predvsem za dojenčke.
»Vsako leto hospitaliziramo otroke z oslovskim kašljem. Zbolevajo mlade odrasle osebe, lahko tudi najstniki, načelno, pa naj po drugem odmerku cepiva ne bi zbolevali starejši od deset let. Od šestega do desetega leta pa cepivo, ki ga dobijo otroci, lahko že popušča in zgodi se, da zbolijo. Za odrasle in šolarje bolezen ni tako problematična, razen za nosečnice ali ljudi s srčnožilnimi obolenji. Huje je za otroke do enega leta, ki še niso bili cepljeni. Pri njih je potek bolezni lahko zelo težak in se tudi slabo konča,« je opozorila Tatjana Mrvič, vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Oslovski kašelj se prenaša s kužnimi kapljicami pri kašlju, kihanju, govorjenju in tudi posredno prek okuženih predmetov, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Simpotmi bolezni, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, so na začetku podobni navadnemu prehladu, z izcedkom iz nosu in oči, rahlo povišano temperaturo in občasno blagim kašljem, nato pa se pojavijo značilni napadi kašlja. Tem sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju.
»Za odrasle in mladostnike je to predvsem dolgotrajen, nadležen, suh, dražeč kašelj, ki nas dvigne iz postelje in povzroči tudi bruhanje. Dojenček pa zaradi tega rigajočega kašlja ne more vdihniti, zato lahko pomodri, dobi premalo kisika in je lahko celo življenjsko ogrožen. Bakterija, ki povzroča oslovski kašelj, se prenaša kapljično na razdalji do enega metra. Drugače kot ošpice, ki se prenašajo po zraku in so nevarne že, če smo v istem prostoru,« je naštela Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ.
V Sloveniji otroke cepijo proti oslovskemu kašlju od leta 1959, vključeno je v obvezni program cepljenja. Otroci dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva v prvem letu življenja, preostala dva pa v starosti od 12 do 24 mesecev in v tretjem razredu osnovne šole. Precepljenost po osmem letu starosti je 93,7-odstotna. Raven zaščitnih protiteles po preboleli bolezni in cepljenju se počasi zmanjšuje - po preboleli bolezni traja imunost od štiri do dvajset let, zaščita po treh odmerkih cepiva pa od pet do šest let.
Bolezen, ki lahko traja tudi osem tednov, se zdravi z antibiotikom, bolnik je kužen še do 21 dni po začetku kašlja ter do pet dni po začetku antibiotičnega zdravljenja.
Po besedah Đulijane Juričič, ravnateljice Osnovne šole Trnovo, so o obolelem učencu obvestili zdravstveni dom in izvedli preventivne ukrepe, kot so razkuževanje kljuk in površin ter redno zračenje, starše drugih učencev so obvestili o pojavu bolezni. Nimajo podatka, ali je bil oboleli cepljen in ali je bil morda pred kratkim kje v tujini.
