Tiskane izdaje
Kako ravnati, ko učenec drugega porine v okno, sošolki nastavi na vrat šestilo, ali z brco zlomi roko? Dr. Zora Ilc Rutar z zavoda za šolstvo pravi, da je najpomembneje takoj zaščititi otroka, kasneje pa je treba poskrbeti za svetovalno delo z obema, pa tudi s starši.
Kaj določajo navodila?
Protokol razlikuje med takojšnjo in procesno intervenco. Tisti, ki zazna nasilje, mora takoj zaščiti otroka, ki je žrtev, in povzročitelja ločiti od njega. Z otrokom se pogovori in mu nudi čustveno podporo. Pojasni mu, da ni kriv za to, kar se je zgodilo, in da je dejanje nedopustno. Po potrebi pokliče zdravniško pomoč in o morebitni poškodbi obvesti starše. Še isti ali naslednji dan o dogodku obvesti razrednika, šolsko svetovalno službo, ravnatelja in starše, naredi se zapisnik in preda svetovalni službi. Ta po potrebi oblikuje načrt za preprečitev nadaljevanja nasilja in ločeno opravi pogovore z žrtvijo, povzročiteljem in opazovalci ter izdela zapis pogovora, ki naj bi pojasnil dogodek.
Procesna intervencija pomeni nadaljnje svetovalno delo z obema in s starši. Svetovalni delavec skliče ekipo, ki izdela načrt pomoči za žrtev, vzgojne ukrepe za povzročitelja, načrtuje delo s starši, z oddelkom in zunanjimi institucijami.
Kako lahko na šoli preprečujejo agresivno vedenje?
Ravnanje v primerih, ko pride do nasilja, lahko v grobem primerjamo z gašenjem požara. Vsi vemo, da je manjša nevarnost, da bi do požara prišlo, če imamo dobro požarno varnost: če skrbimo za vse dejavnike tveganja, če vzdržujemo naprave, če preverjamo stanje in smo pozorni na zgodnje znake.
V šolah lahko delujejo preventivno, če poskrbijo za domišljene vzgojne strategije in celostno delovanje, to pa ne pomeni samo rutinskega izvajanja vzgojnega načrta. Poskrbeti je treba za dolgoročno in sistematično skrb za odnose in dialog tako med učitelji kot med učenci ter med učitelji in učenci. Procesi vključevanja, solidarnosti, spoštovanja in vzajemne odgovornosti se morda slišijo kot prazne floskule, vendar jih lahko šole s premišljeno strategijo sistematično izgrajujejo in krepijo.
Je pojav nasilja povezan s tem, da je šola dolžnost in da imajo otroci veliko pravic in malo dolžnosti?
Če so učenci seznanjeni s svojimi pravicami, ne pomeni, da bodo nekritično začeli zahtevati zgolj pravice zase. Pravic učencev se ni treba »bati«, saj ugotovitve kažejo, da z danimi pravicami spoštujemo in priznavamo tudi pravice drugih. Rezerve za zagotavljanju discipline so tudi pri tem, kako učitelji spoštujejo učence. Učitelj spoštovanja ne more zapovedati ali izsiliti, ampak si ga pridobi – s svojo osebnostjo, odnosom, ravnanjem in strokovnostjo. Učenci najbolj cenijo učitelje, ki so odločni, ki zbujajo občutek, da znajo obvladati razred, in ki so strokovni, zato jim ni treba izvajati »strahovlade, saj ta hitro porodi upor ali podrejenost.
Protokol ste objavili januarja, kako se je izkazal v praksi?
Za poletno tematsko številko revije Vzgoja in izobraževanje smo zbrali nekaj prepričljivih primerov s šol, ki so razvile različne modele delovanja. Kakšne posebne evidence tega, kako šole uporabljajo protokol, pa ta trenutek nimamo.
