Tiskane izdaje
Z odpuščanjem se letos po koncu šolskega leta srečujejo tudi na Šolskem centru Ptuj, ki združuje štiri strokovne srednje šole, višjo strokovno šolo in medpodjetniški izobraževalni center in ki ga obiskuje 1870 dijakov in študentov. Zaradi vse manjših generacij in s tem manjšega vpisa ter izseljevanja mladih zaradi neperspektivnosti regije so se morali zahvaliti za sodelovanje štirinajstim delavcem, zaposlenim za nedoločen čas. Med njimi je največ učiteljev.
Ker so jim že zadnja leta težko zagotavljali dovolj dela, so jim omogočili, da so poučevali na sorodnih srednješolskih institucijah na Ptuju, v Ormožu, Mariboru, Ljubljani in na Destrniku. Vendar zdaj tudi to ni več rešitev. Med mladimi je namreč še vedno čedalje manj zanimanja za ekonomske poklice, manjši je tudi interes za nižje poklicno izobraževanje. Čeprav so, kot izhaja iz poslovnega in finančnega poročila za leto 2014, na ŠC Ptuj intenzivno oglaševali svoje izobraževalne programe, jim upadanja vpisov ni uspelo zajeziti.
Zato se je pred nehvaležno nalogo - odpustiti mora 14 delavcev, večinoma učiteljev, ki so na centru zaposleni za nedoločen čas - znašel Branko Kumer, direktor centra. Z zagotavljanjem dela zanje se trudijo že nekaj časa, iz leta v leto, pojasnjuje. Srečujejo pa se tudi z drugimi dejavniki: »Vzhodna Slovenija ima ta hendikep. Mlajši odhajajo, premalo je vpisa, rodnost je nizka.« Kot pravi, se zdaj te okoliščine najbolj kažejo prav na srednješolskem področju.
Najhuje je ne ekonomski šoli, ki spada pod okrilje šolskega centra in kjer imajo izjemen upad vpisov. Zadnja leta se vpiše manj kot četrtina ljudi kot pred desetimi leti. Torej, če se danes na ekonomijo vpiše 310 dijakov, se jih je pred desetletjem vsaj štirikrat toliko. Zaradi tega potrebujejo manj učiteljev, saj jim zaradi nizkega števila dijakov ne morejo zagotoviti dela, zlasti na področju strokovnih predmetov pa tudi na splošnem delu, pri materinščini in nemščini.
»V javnem sektorju smo zavezani kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje, ki opredeljuje merila za presežnega delavca,« pojasnjuje ravnatelj. Eno teh meril je tudi dosežena delovna doba. Med delavci, ki so jihodpustili, so tudi takšni, ki so stari 40 let, pravi.
Nad tem, da jim mora vročiti odpoved, je zelo razočaran, vendar pa država postavlja takšne predpise, da druge možnosti ni. Država varčuje in če stroški dela znašajo kar 80 odstotkov proračuna, je jasno, da bo varčevala pri delavcih. Zato v javnem sektorju na leto zmanjšajo število zaposlenih za odstotek; hkrati se zamika upokojevanje. Kako naj potem zaposlujejo nove delavce ali pa ohranjajo že obstoječe, se sprašuje direktor.
Pred leti so na ŠC Ptuj denimo s projekti lahko zagotavljali službo desetim, petnajstim ljudem. Danes je denar skoraj nemogoče dobiti, tudi pri evropskih sredstvih je vse teže, pojasnjuje. Vir financiranje je bilo pred leti tudi izobraževanje odraslih - na ptujskem ŠC so jih poučevali vsaj 1500 na leto - danes jih je v primerjavi s tem samo za vzorec oziroma 180. Dokler bo država samo gasila požar za požarom, se razmere ne bodo uredile, potrebne so sistemske rešitve, je jasen direktor.
