Tiskane izdaje
Koper – Potem ko je prejšnji ponedeljek zvečer zaradi plazu na progi Koper–Divača iztirila lokomotiva tovornega vlaka in je bila proga 15 ur prekinjena, zdaj pa vlaki vozijo s polovično hitrostjo (30 kilometrov na uro), se je v Luki Koper in pri gospodarstvenikih še bolj razvnela razprava o načrtovani odpovedi gradnje drugega tira.
Odločitev ministra za infrastrukturo in prostor, da je treba temeljito preveriti načrtovani znesek 1,4 milijarde evrov za drugi tir in se potem odločati, kako in kaj z njim, je pri mnogih naletela na podporo. Vprašanje pa je, kakšna je lahko alternativna rešitev. Odločitev je istrskim menedžerjem obljubil v dveh tednih, pozneje jo je popravil na 30 dni. Tudi drugi rok se bo kmalu iztekel. Ugank z drugim tirom pa je vse več. Ker je Projektivno podjetje SŽ pred malo več kot dvema letoma na podlagi projektne dokumentacije izdelalo predinvesticijsko zasnovo, po kateri bi drugi tir stal približno 900 milijonov evrov, nas je zanimalo, od kod premierki Alenki Bratušek podatek o 1,4 milijarde evrov zanj. Iz njenega kabineta so nam odgovorili, da je predsednica podatek dobila od ministrstva za infrastrukturo in prostor. Tam so nam pred desetimi dnevi odgovorili: »Vrednost investicije je povzeta iz investicijskega programa za drugi tir med Divačo in Koprom, ki ga je izdelal DRI. Vrednost je ocenjena na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije PZI.«
Skrivnostni investicijski program
Ko smo pred nekaj dnevi podvomili, da je izdelan investicijski program, saj ni znanih virov financiranja, pa so nam z ministrstva za infrastrukturo včeraj odgovorili, da gre šele za predlog investicijskega programa, ki postane veljaven dokument šele, ko ga investitor prek posebej imenovane komisije pregleda in potrdi. Vse do takrat gre le za delovne predloge. Z ministrstva so tudi zatrdili, da so bile predinvesticijske zasnove, ki so jih izdelali pred tem v drugem podjetju, »pretežno na podlagi idejnih projektov«. Na našo prošnjo, ali nam lahko posredujejo investicijski program, da bi ga posredovali v recenzijo neodvisni hiši, nam z ministrstva niso odgovorili; prav tako ne, kdo je (z imenom in priimkom) odgovoren avtor izračunov v njem. O konkretnem izračunu cene smo spraševali zato, ker je več sogovornikov menilo, da je znesek 1,4 milijarde za 27 kilometrov proge daleč previsok znesek.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam pojasnili, da so za drugi tir (za študije, umeščanje v prostor, projektno dokumentacijo, odkupe zemljišč ...) od konca 90. let doslej porabili 39,7 milijona evrov. Odkupljenih je več kot 99 odstotkov vseh zemljišč. Kaj bo država z zemljišči, kdo bo prevzel odgovornost za porabljeni denar in kako bodo prepričali javnost, da so se strokovnjaki in načrtovalci v preteklih 15 letih »pač zmotili«, odgovora nimamo.
Kje se zatika?
Državni organi bi že morali izdati gradbeno dovoljenje za drugi tir. Omerzelovo ministrstvo glede molka italijanske države odgovarja: »Molk italijanskih institucij po našem mnenju ni ovira za nadaljevanje postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja in bi Arso lahko nadaljeval postopek izdaje soglasja.« Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa so nam odgovorili: »Postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja stoji, saj je bila Slovenija obveščena, da bo Italija posredovala dodatne komentarje.« Slovenska država je Italiji že novembra lani poslala potrebno gradivo o vplivih gradnje drugega tira na okolje. Na začetku januarja so nam pojasnili, da se mora Italija v predvidenem in predpisanem roku poslati svoje pripombe in zahteve, na kar se mora Slovenija odzvati. Tokrat so nam z okoljskega ministrstva, ki ga vodi Dejan Židan, odgovorili: »Če Italija ne bo posredovala dodatnega mnenja do 15. oktobra, bo ministrstvo izdalo navodilo, da Arso nadaljuje in sklene postopek. Ministrstvo je poslalo še dodatno urgenco Italiji, zato bo počakalo na njene pripombe.«
Nepovratna sredstva (230 milijonov evrov), ki so bila v iztekajoči se perspektivi namenjena drugemu tiru, so preusmerili za modernizacijo sedanjega tira Divača–Koper, za posodobitev in elektrifikacijo proge Pragersko–Hodoš, za uvedbo sistema GSM-R na slovenskem omrežju in za dve nadgradnji proge (Dolga Gora–Poljčane in Pragersko–Bistrica).
Kdaj bo Omerzelovo ministrstvo posredovalo predlog odločitve o dodatnem tiru vladi in ali bo upoštevalo tudi napovedane izgube brez drugega tira, nam niso odgovorili, do sprejete končne odločitve minister Omerzel ne daje nobenih dodatnih komentarjev.
