Tiskane izdaje
Rast v območju evra ...
V prvem četrtletju se je nadaljevala krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju (0,4 odstotka), BDP je bil medletno višji za en odstotek. H gospodarski rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah evrskega območja je največ prispevalo domače povpraševanje; predvsem zasebna potrošnja v Nemčiji in Franciji ter investicije v Italiji.
Vrednosti kazalnikov razpoloženja v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje okrevanja tudi v drugem četrtletju. Napovedi višajo tudi mednarodne institucije (ECB, OECD, EK), ki za letos napovedujejo okrepitev rasti BDP v evrskem območju na okoli 1,5 odstotka.
... in tudi v Sloveniji
Okrevanje gospodarske aktivnosti se je v prvem četrtletju letos nadaljevalo tudi v Sloveniji (več na http://goo.gl/4u5UJN). Ob ugodnih razmerah se ohranjajo tudi pozitivni trendi na trgu dela. Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju še nekoliko povečalo, predvsem v predelovalnih dejavnostih, prometu in skladiščenju ter gostinstvu. Večje je bilo tudi v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile.
Število registriranih brezposelnih je po daljšem obdobju zmanjševanja maja ostalo podobno kot v preteklem mesecu. Konec maja je bilo brezposelnih 112.385 oseb, kar je medletno 6,1 odstotka manj. V prvem četrtletju se je nadalje zvišala povprečna bruto plača na zaposlenega.
Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem pri domačih bankah je bil v prvih štirih mesecih medletno nižji za skoraj 240 milijonov evrov. Pretežen del znižanja je posledica razdolževanja podjetij in nefinančnih institucijah, manj pa se je znižal obseg kreditov državi. Obseg kreditov gospodinjstvom se je povečal.
Primanjkljaj podoben lanskemu
Zmanjševanje obveznosti bank do tujine se nadaljuje. Prirast vlog gospodinjstev v domačih bankah se umirja tudi zaradi iskanja alternativnih naložb. Kakovost bančnih terjatev se še naprej postopoma izboljšuje, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa se umirja. Nedonosne terjatve so konec prvega četrtletja predstavljale 11,4 odstotka (4,2 milijarde evrov) celotne izpostavljenosti bančnega sistema.
Po podatkih konsolidirane bilance je bil javnofinančni primanjkljaj (654 milijonov evrov) v prvem četrtletju podoben kot v istem obdobju lani. Tako javnofinančni prihodki kot odhodki so bili na podobni ravni kot pred letom. Izpad nedavčnih prihodkov so nadomestili višji davčni prihodki in višji prihodki iz socialnih prispevkov. Med odhodki so bili poleg izdatkov za obresti medletno višja še plačila v proračun EU. Izdatki za blago in storitve, investicije in tekoči transferji so bili nižji. Odhodki, zmanjšani za plačila obresti, so bili medletno nižji, tako da je bil primarni proračunski primanjkljaj četrtino nižji.
Rezultati najboljši po letu 2008
V letu 2014 se je poslovni rezultat gospodarskih družb precej izboljšal in se povzpel na najvišjo raven po letu 2008. Njegov obseg (887 milijonov evrov) je bil podoben kot v začetku prejšnjega desetletja in skoraj štirikrat nižji od izjemno visoke ravni tik pred začetkom krize (2007).
Izboljšanje je bilo opaziti pri obeh glavnih komponentah poslovnega rezultata. Neto dobiček iz poslovanja, ki je po močnem padcu leta 2009 v naslednjih letih le skromno okreval, se je lani povečal za petino, od predkrizne ravni pa je bil za približno četrtino nižji. Zmanjšala se je tudi izguba iz financiranja, ki pa je ostala visoka. Povečanje dobička je izhajalo iz menjalnega sektorja, v nemenjalnem pa se je poslovanje še poslabšalo. V letu 2014 se je nadaljevalo tudi razdolževanje družb, znižal se je predvsem obseg kratkoročnih finančnih obveznosti do bank.
