Tiskane izdaje
»Ali kdo mogoče ve, ali je na kateri višji šoli še kaj prostih vpisnih mest?« je vprašanje, ki smo ga zasledili na družbenem omrežju. Vprašanje je bilo na začetku študijskega leta sicer pričakovano, niso pa bili pričakovani odgovori nanj. Če jih povzamemo: Poskusi na EDC Kranj, jaz sem poklicala in povedala, da se hočem vpisati zgolj zaradi statusa. Plačala sem 305 evrov vpisnine (na spletni strani šole sicer piše, da je vpisnina 350), ne pa tudi 1500 evrov šolnine.
Mi smo z Nino (ime je na željo sogovornice spremenjeno), ki je sodelovala pri pogovoru na družbenem omrežju, vzpostavili stik. Povedala je, da je že diplomirala, a da ne dobi redne zaposlitve, zato je iskala način, kako bi kar se da ugodno dobila status študenta in s tem možnosti do dela z napotnico. To so ji omogočili na EDC Kranj, tako kot tudi njeni 27-letni prijateljici. Tej so v enem izmed podjetij v večinski državni lasti že obljubili redno zaposlitev, a so ji v zadnjem trenutku povedali, da sodelovanje z njimi lahko nadaljujejo le s študentsko napotnico.
Vpis zgolj zaradi statusa »ni več možen«
Ob vseh besedah, ki smo jih v zadnjih letih slišali o preprečevanju fiktivnega vpisa, smo se o tem hoteli prepričati še sami, zato smo poklicali na kranjski EDC - Zavod za strokovno izobraževanje.
Zavrteli smo številko, zapisano na njihovi spletni strani, čez da bi se vpisali na katerikoli njihov višješolski program. Nismo se predstavili kot novinarji Dela, saj smo lahko utemeljeno sumili, da resničnih informacij, ki so v javnem interesu, v nasprotnem primeru ne bi dobili.
»Zaradi statusa mislite, to pa ni več možno,« je odgovoril njihov uslužbenec. Zakaj ne? »Ker moramo prostor prihraniti še za kakšne resne.« Nam šolnine ne bi bilo treba plačati, če bi se želeli vpisati zgolj zaradi statusa? »Če ne hodite na izpite, potem ne,« nam je nekoliko nejevoljno, češ da ne vemo niti, na katero smer se želimo vpisati, povedal zaposleni na EDC Kranj.
Z dialogom, tako na družbenem omrežju kot z zaposlenim na zavodu, smo seznanili direktorico in lastnico EDC Kranj Darinko Rakovec. Naša informacija jo je, kot je zapisala, presenetila. A če jo je zanimalo, kje smo zasledili prvi pogovor, se drugega v prvem elektronskem sporočilu ni niti dotaknila. V drugem pa je trdila, da njihov sodelavec zanika naše navedbe, in spraševala: »Da mu jih niste morda sugerirali?« Vztrajala je, da so njihova vpisna mesta namenjena resnim študentom: »Samoumevno je, da smo zainteresirani za resne študente.«
Ker pogovori nakazujejo, da to le ni čisto samoumnevno, smo se obrnili na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ti podatkov, da bi šole pod drugačnimi pogoji vpisovale bodoče študente, ki potrebujejo zgolj status, nimajo, nadzor nad domnevnimi kršitvami pa bi, trdijo, opravil inšpektorat za šolstvo in šport. Ta bo zdaj, kot so še zapisali na ministrstvu, po uradni dolžnosti na podlagi naših navedb na EDC Kranj uvedel izredni inšpekcijski nadzor.
Bo novela zakona dovolj?
Vlada je sprejala novelo zakona o višjem strokovnem izobraževanju, s katero želijo omejiti prav fiktivne vpise. Ta po besedah ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala prinaša tri ukrepe, med drugim tudi, da bodo šole lahko tiste študente, ki ne opravljajo obveznosti, izključile in izbrisale iz evidenc, ki so podlaga za socialne transferje. Nekatere šole to že počnejo, novela pa jim bo postopek še olajšala. To bodo šole lahko storile, pravi minister, a glede na opisan primer, se to verjetno ne bo zgodilo vedno, saj si zasebne šole tudi z vpisom tistih, ki potrebujejo zgolj status, zvišujejo prihodke.
»Že dolgo je znano, da lahko šolska politika reši fiktivni vpis takoj, s poenotenjem vpisne službe. Problem je to, da delodajalci, tisti, ki še zaposlujejo, želijo zaposlovati kandidate s študentskimi napotnicami, čeprav so nekateri že diplomirali. So tega krive šole?« se je v odgovoru na naša vprašanja izgovarjala Rakovčeva. Evidenco vpisanih za visoke šole na ministrstvu sicer imajo, ne pa tudi za višje in srednje šole. O uvedbi prve razmišljajo, o drugi ne, čeprav vedo, da je tudi na srednjih šolah vedno več fiktivnega vpisa.
Lani rekorden vpis na EDC
EDC Kranj je zasebni visokošolski zavod, ki izvaja srednje- in višješolske programe, te od leta 2003. Za letošnje študijsko leto je na dveh višješolskih programih – gradbeništvo ter varstvo okolja in komunala – razpisanih po petdeset mest. Lani se je v prvi letnik, skupaj s ponavljavci, v oba programa po podatkih ministrstva vpisalo 106 posameznikov, kar je 19 več kot leto prej in največ v zadnjih petih letih. Konkretnega odgovora direktorice šole, čemu pripisuje lanski rekorden vpis, tudi za študij gradbeništva, torej panoge, ki se je v času krize najbolj sesula, nismo dobili.
»Do zdaj krize v gradbeništvu nismo čutili, ker so k nam na študij svoje zaposlene pošiljala v veliki meri podjetja. Preverite vpise po letih na vpisni službi za našo šolo, ne pa za panogo kot celoto,« je zapisala. Pogledali smo prav vpise za njihovo šolo, a v javno dostopnih uradnih evidencah ministrstva. »Menda vemo, koliko imamo vpisanih in koliko jih odklonimo, relevantni so podatki višješolske vpisne službe,« je vztrajala Rakovčeva tudi po tem, ko smo ji poslali povezavo na podatke ministrstva. »Spet operirate z netočnimi podatki. /.../ Zdaj sem vam napisala že toliko očitno naročenega članka, da bi mi lahko odstopili del honorarja!« je končala svoj odgovor. Seveda smo jo zaprosili, da nam pošlje podatke njihove vpisne službe za vsa leta, a se od takrat na naše prošnje ni več odzvala.
Direktorica Zavoda za strokovno izobraževanje Rakovčeva, ki je leta 2008 kandidirala tudi na parlamentarnih volitvah, je pred 42 leti diplomirala iz fizike, leta 1996 pa še na kranjski fakulteti za organizacijske vede. Trinajst let je bila ravnateljica srednje gradbene šole, od leta 1996 pa vodi zasebno šolo. Ta je najprej izvajala srednješolske programe, nato še višješolske, zdaj si želi še visokošolske. Lani je Rakovčeva ustanovila visoko šolo za gradbeno inženirstvo, a programa še ne izvajajo, ker čaka na akreditacijo.
Velja dodati, da za razliko od visokih šol trenutno veljaven zakon za višje šole še ne predvideva ponovne akreditacije, ki je edini mehanizem zagotavljanja kakovosti šol. Ponovna akreditacija, v kateri nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu na terenu preveri, ali šola ustreza kriterijem, bo uvedena šele, ko bo že pripravljena novela zakona o višjem strokovnem izobraževanju, sprejeta še v državnem zboru.
