Tiskane izdaje
Brežice, Celje, Videm, Zagorje – Leto dni po katastrofalnem deževju marsikje v Sloveniji trepetajo, da se bodo to jesen ponovile poplave, ki so pred natanko enim letom povzročile za 264 milijonov evrov popisane škode.
Zaskrbljenost je upravičena. Država je za odpravo posledic za zdaj rezervirala le 60 milijonov evrov, za sanacijo vodotokov pa 18 milijonov evrov, kar je komaj 12,4 odstotka od 145-milijonske škode na rekah in potokih. Še bolj skrb vzbujajoče je, da v letu dni ni bila urejena ustrezna protipoplavna zaščita, ki jo različne vlade obljubljajo že pol stoletja.
Žalosten primer neustreznega ravnanja z vodami je Posavje. Ne glede na to, da je ob stičišču Save in Krke padlo manj dežja kot v večini drugih delov države, je bila regija med najbolj poplavljenimi.
Edina posavska meteorološka postaja v Cerkljah ob Krki je v štirih dneh lanskega septembra zabeležila le 139 litrov dežja na kvadratni meter (v Medvodah ga je, denimo, padlo 320, za Bežigradom pa 270 litrov na kvadratni meter), a pod vodo so bili številni kraji ob Krki (Kostanjevica, Krška vas, Velike Malence) in Savi (Loče).
Vzroka za to sta dva. Prvič, zaradi pomanjkanja vodnih zadrževalnikov ob celotnem toku Save, Savinje in Krke se v regijo steka voda iz večjega dela Slovenije (Gorenjska, osrednja Slovenija, Celjsko, Dolenjska in Zasavje). In drugič, zaselki ob Savi dolvodno od Krškega in ob Krki so brez protipoplavne zaščite.
»Država je sanirala najbolj problematične poškodbe. Toda ključno je, da v letu dni ni naredila nič za zagotavljanje protipoplavne zaščite. Bomo vsako leto sanirali škodo za nazaj?« se sprašuje brežiški župan Ivan Molan.
Na spletni strani ministrstva za okolje so objavili, da so začeli pripravljati oceno poplavne ogroženosti celotne Slovenije in da pripravljajo pet državnih prostorskih načrtov, ki vsebujejo tudi protipoplavne ukrepe. A na ministrstvu so zamolčali, da najmlajša načrta pripravljajo vse od leta 2007, najstarejša pa celo od davnega leta 2003.
Za nameček se je ob javni predstavitvi načrta za HE Brežice februarja letos pokazalo, da je narejen nepopolno. Projektanti so namreč pozabili na zaščito Krške vasi in Malenc, čeprav sta bili septembra lani povsem poplavljeni.
Zdaj čakamo na obljubljeno dopolnilo načrta, pravi Molan: »Država je v zadnjih desetletjih premalo naredila za celovito urejanje protipoplavne zaščite države. Posavje je le žrtev vseh zmot. Potrebujemo zadrževalnike in nasipe po vsej državi.«
Z Molanom se strinja tudi župan Kostanjevice na Krki: »Živimo na poplavnem območju in poplave se bodo pri nas vedno dogajale. Toda Krka je vezana na Savo. Zaradi odvečne vode v Savi Krka iz Kostanjevice lani več dni ni odtekla. S poglobitvijo struge Save bi bilo odtekanje savske vode v korito Krke verjetno mogoče odpraviti.«
Omenjena tehnična rešitev, ki jo zahteva celotno Posavje, je pri načrtovanju HE Brežice in HE Mokrice naletela na velik odpor naravovarstvenikov. Ob februarski predstavitvi osnutka načrta za brežiško elektrarno se je namreč pokazalo, da je prednost pred poplavno varnostjo ljudi dobil naravni habitat na dnu struge Save.
Poglabljanju mnogi na ministrstvu za okolje močno nasprotujejo. Brez tega pa veriga spodnjesavskih hidroelektrarn Posavja ne bo protipoplavno zavarovala.
Savinja in pritoki še kar grozijo
Za odpravljanje škode zaradi lanskih poplav na vodnih objektih je bilo letos od 18 milijonov evrov za porečje Savinje in Savinjsko regijo namenjenih 3,8 milijona evrov. Potrebovali bi še 26,9 milijona evrov. Dela, ki so bila že opravljena ali bodo do konca novembra, ne povečujejo poplavne varnosti, tako da bi morebitna nova ujma spet povzročila ogromno škodo.
Tako bo še nekaj let, saj je bilo saniranje lanske škode na vodotokih namenjeno predvsem čiščenju korit, naplavin, manjšim popravilom spodjedenih vodnih objektov, bregov in nasipov. To velja za potok Bistrica, reko Savinja pri Celju in nekaj pritokov, Dreto v Gornjem Gradu, Motnišnico v Zgornjem Motniku, Savinjo pri Laškem, Okoninski potok pri Ljubnem, Turjaščico v občini Mislinja, Trnavo v občini Mozirje, Voglajno in Pešnico pri Šentjurju, Kresniški potok v Štorah, Konjščico v občini Tabor in Artišnico s pritoki v občini Žalec.
Nazadnje se je začelo premikati pri načrtih za povečanje varnosti, ki zamujajo že vrsto let. Za projekt poplavne varnosti Zgornje in Spodnje Savinjske doline je minister za okolje in prostor Roko Žarnić 15. septembra odobril vlogo, s katero bo Slovenija iz kohezije poskušala dobiti evropsko sofinanciranje 67 milijonov evrov vrednega prvega dela ukrepov poplavne varnosti.
Najprej bodo izvedeni ukrepi, ki bodo učinkovali do leta 2015. Gre za ureditve po državnem prostorskem načrtu za območje od Luč do Letuša, občinskih načrtih Celja za Hudinjo, Voglajno in druge pritoke Savinje ter za prestavitev Savinje v Marijagraškem ovinku pod Laškim. Za Marijagraški ovinek pričakujejo gradbeno dovoljenje že prihodnji mesec, dela pa načrtujejo za prihodnje leto.
Šele v naslednji finančni perspektivi Slovenija upa na kohezijska sredstva za poplavno varnost v Spodnji Savinjski dolini, kjer nameravajo zgraditi deset zadrževalnikov voda Savinje in dva zadrževalnika pritoka Bolska. Projekt je ocenjen na sto milijonov evrov.
Gradnja zadrževalnika in čiščenje strug
V Zagorju so poplave najbolj prizadele tovarno kuhinj Svea, kjer je bilo škode za 4,5 milijona evrov. Ministrstvo za gospodarstvo je napovedalo, da bo družbi pomagalo z 2,2 milijona evri, po podatkih Staneta Kocija, člana uprave, pa so doslej dobili 1,3 milijona evrov. Razliko pričakujejo prihodnje leto. »Naša pričakovanja so bila večja,« je pri tem dejal Koci. Da se ob morebitni novi ujmi zgodba ne bi ponovila, so v Svei namestili dodatne bariere ob strugi Medije in Kotredežice.
Na zagorski gospodarski javni infrastrukturi so lanske poplave povzročile za dva milijona evrov škode: sprožilo se je 122 plazov, poplavljenih je bilo 82 stanovanjskih in industrijskih objektov. Občina je na MOP oddala projektno dokumentacijo za sanacijo štirinajstih prednostnih objektov, z države pa so jim jih doslej potrdili pet v skupni predračunski vrednosti 720.000 evrov.
Občina je iz proračunske rezerve za sanacijo takoj po poplavah namenila milijon evrov. Država jim je do danes po podatkih Iva Vrtačnika, vodje občinskega oddelka za gospodarske javne službe, povrnila 470.000. Vrtačnik meni, da bi morala država, če se želi obvarovati pred podobnimi naravnimi nesrečami, nameniti precej več sredstev rednemu vzdrževanju vodotokov (letos le 4,2 milijona evrov).
Hidrotehnik prav zdaj pospešeno čisti strugi ter brežine Medije in Kodredežice od izvira do izliva, v Jesenovem pa gradijo milijon evrov vredne zadrževalnike vode. V Zagorju so prepričani, da bi v lokalnih skupnostih znali z denarjem za redno vzdrževanje gospodariti bolje od države.
Zadovoljni s finančnim odzivom države
V dobrepoljski občini so poplave za seboj pustile opustošenje, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Po podatkih občinske komisije so povzročile za dobrih 627.000 evrov škode, na uničeni opremi v stanovanjskih hišah pa jo je bilo še najmanj poldrugi milijon evrov. V dobrepoljski dolini in v Struški dolini je bilo poplavljenih 121 objektov.
Dobrepoljski župan Janez Pavlin je povedal, da je občina iz proračuna za popravilo cest namenila 50.000 evrov in povrnila vsem lastnikom poškodovanih objektov petino ocenjene škode, skupaj 119.000 evrov. Domačini pravijo, da je občina res pomagala in se tudi aktivno vključila v odpravo nastale škode, a je bilo na denarno pomoč treba čakati več mesecev. O državi pa poplavljenci nočejo izgubljati besed, saj razen ogledov nekaterih politikov, »kot da bi bili v živalskem vrtu«, niso prejeli ničesar.
Pavlin pravi, da je z odnosom in tudi s finančno pomočjo države zadovoljen. Za odpravo škode na komunalni infrastrukturi je namenila 11.700 evrov, za 91.000 evrov pa so z MOP podpisali pogodbo, a na denar še čakajo. Državne službe so poleg tega začele čistiti strugo Rašce in požiralnike. V prihodnjih mesecih bodo popravili še protipoplavni nasip v Ponikvah in ga zgradili v Predstrugah.
Pavlin je povedal, da bi ljudje ob poplavah zdaj utrpeli precej manjšo materialno škodo, saj so v tla v hišah namesto parketa vgradili keramične ploščice, pri popravilu škode na zidovih pa uporabili boljše in vodoodporne materiale. Ne nazadnje so občani tudi bolj ozaveščeni, kaj je treba storiti, ko vremenoslovci napovedo obilno deževje.
