UKC potrebuje več sto milijonov evrov naložb

V Ljubljani tretjina manj bolniških postelj, kot je slovensko povprečje, to pa pomeni slabšo dostopnost za bolnike.

Objavljeno
12. januar 2017 21.35
UKC v Ljubljanai, Ljubljana,26,01,2015
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Ljubljana – Ljubljana z okolico ima najmanj postelj za bolnike v vsej Sloveniji. To pomeni, da pridejo prebivalci še težje v bolnišnico, kadar so hudo bolni. V preteklih dneh so bolniki čakali na sprejem v nemogočih razmerah tudi do šestnajst ur. Kako naprej?

Izredne razmere v UKC Ljubljana je tokrat zakrivila gripa, a UKC je po številu bolnikov, ki pridejo v bolnišnico po pregledu na urgenci, vse leto na robu izrednih razmer. Včeraj je bilo sicer bolje, ker so bolnikom z gripo začasno namenili dodatnih 30 postelj v bolnišnici Petra Držaja v Šiški, je povedal Hugon Možina, vodja urgentnega bloka. Toda UKC, najbolje usposobljena bolnišnica na Slovenskem, poka po vseh šivih. Ne le da je premajhen za vse bolnike, UKC je po 45 letih, odkar je sprejel v novo stavbo prve bolnike, poln težav.

Najbolj nevralgična točka je urgenca, ki je v izrednih razmerah tudi zaradi gradnje novega prizidka in nadgradnje že od leta 2007, ko so začeli gradbena dela. Zraven gradbišča se ob hrupu, tresenju strojev, brez dnevne svetlobe in v obupnem pomanjkanju prostora v ozkih hodnikih vsak dan gnete okoli 400 bolnikov in njihovih svojcev. Zaradi pomanjkanja postelj čakajo hudo bolni na sprejem v bolnišnico na začasnih posteljah v posebni sobi ali kar več ur na hodniku. Dela druge gradbene faze potekajo po načrtih in bodo predvidoma končana marca, je ta teden sporočila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Tako se bosta spomladi lahko preselili internistična prva pomoč (kjer sprejemajo tudi bolnike z gripo) in služba nujne medicinske pomoči (SNMP) s sedanjih tisoč kvadratnih metrov na 2050. V proračunih za leti 2015 in 2016 je bilo za dokončanje te faze zagotovljenih 23 milijonov evrov. Za nadaljevanje gradnje je v proračunih za leti 2017 in 2018 potrjenih nadaljnjih 35 milijonov evrov, so sporočili z ministrstva za zdravje. V teh dveh letih bodo zgradili centralne laboratorije in delno novo kirurško urgenco, nato pa v prihodnjih letih še novi kardiovalskularno in internistično intenzivno terapijo ter štiri nove operacijske dvorane, obnovljen pa bo tudi centralni operacijski blok, so pojasnili v UKC.

Infografika: Delo

Letos menjava dvigal

Toda tudi z dokončanjem urgence oziroma diagnostično-terapevtskega centra (DTS) problemi ne bodo odpravljeni. Zaradi starosti centralne stavbe jih ima UKC veliko. Ena od velikih težav, ki jo vidi in občuti vsakdo, so zastarela in počasna dvigala. Zgodi se, da potrebuje dvigalo deset minut ali še več, da pripelje iz pritličja v osmo nadstropje. Jasno je, da je to za hudo bolnega še posebno težko in nevarno. Vodstvo UKC želi dvigala zamenjati letos. Računajo na leto in pol dela po koncu javnega razpisa. Druga, nič manjša, a bolj skrita težava so več kot štiri desetletja stare elektroinstalacije, ki ne omogočajo priključitve vseh medicinskih in laboratorijskih naprav na elektriko, pa tudi druge napeljave. V UKC pravijo, da jih je treba zamenjati hkrati z nadaljevanjem gradnje nove urgence. Gre za zamenjavo trafo postaje, toplotne postaje, klime, kanalizacije in drugih za delovanje UKC ključnih napeljav, o katerih povprečni obiskovalec niti ne sluti, da obstajajo. Obnovo potrebuje, denimo, postaja čiste pare v kleti novega DTS, ki bo omogočila menjavo starih avtoklavov in termodezinfektorjev v lekarni, sterilizaciji in posteljni postaji.

Investicijski načrti UKC

Po informacijah iz UKC bodo letos pripravili tudi projektno dokumentacijo za nujno obnovo starega oddelka za pulmologijo (bolezni pljuč) v osmem nadstropju, kamor se bo vselil klinični oddelek za nefrologijo (bolezni ledvic). Obnovili bodo klinični oddelek za perinatologijo v novi porodnišnici, urgentne ambulante na stomatološki kliniki, dogradili operacijski blok kliničnega oddelka za travmatologijo v pritličju, obnovili gastro- in endoskopirnice. Skupaj z ministrstvom načrtujejo tudi gradnjo nove zgradbe za Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v zvezi z zagotovitvijo dodatnih prostorov za otroško psihiatrijo.

Nujno pa potrebujemo tudi nove stavbe klinik, ki so zdaj v zelo slabem stanju. To so Gastroenterološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in stara Travmatološka klinika, za katere bodo letos in prihodnje leto pripravili projektno dokumentacijo za novogradnje. Pri infekcijski kliniki nameravajo proučiti, ali bi bila mogoča obnova sedanje stavbe. Potrebna je še širitev ginekološke klinike, nov objekt pri nevrološki kliniki in nova stavba na območju zavoda za varstvo pri delu; za to bodo izdelali idejno zasnovo. Koliko denarja bodo zahtevale naštete nujne naložbe, še ni znano, najbrž pa več sto milijonov evrov. V UKC, kjer so imeli lastnih amortizacijskih sredstev lani 11,9 milijona evrov (približno enako jih je vsako leto), sami ne morejo nič. S tem denarjem prenavljajo diagnostične aparate in informatiko.

Poleg tega, kar načrtujejo v UKC, bi Ljubljana nujno potrebovala še regijsko bolnišnico za okoli 800.000 prebivalcev osrednje Slovenije.