Tiskane izdaje
Ljubljana - Državno središče za nadzor bolezni je na včerajšnji seji sprejelo sklep, da se s soboto ukine desetkilometrsko ogroženo območje okrog Maribora. S tem v Sloveniji, približno tri mesece po odkritju prvega primera ptičje gripe, ni več ne trikilometrskih okuženih ne desetkilometrskih ogroženih pasov s pripadajočimi ukrepi okrog žarišč ptičje gripe, so sporočili z veterinarske uprave.
Poleg tega je Državno središče za nadzor bolezni predlagalo spremembo pravilnika o uvedbi ukrepov v zvezi s ptičjo gripo oz. aviarno influenco. S tem pravilnikom se za območje z izrazitim tveganjem razglasijo naselja v trikilometrskem pasu na obeh straneh reke Drave od Maribora do meje s Hrvaško.
Prav tako je bilo predlagano, da za ostala območja Slovenije stopi v veljavo ukrep, ki določa, da se lahko perutnino goji v ograjenih prostorih in krmi ter napaja v zaprtih prostorih ali na način, ki preprečuje divjim pticam dostop do krme in vode, še pojasnjujejo na republiški veterinarski upravi.
Kot je znano, so slovenske veterinarske oblasti s koncem aprila na območju Maribora ukinile še zadnje trikilometrsko okuženo območje okrog žarišča ptičje gripe v Sloveniji.
V začetku aprila je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep o ukinitvi desetkilometrskih ogroženih območij okrog Dogoš, Spodnjega Dupleka, Starš in Ptujskega jezera. Trikilometrske okužene pasove okrog Dogoš, Spodnjega Dupleka, Starš in Ptujskega jezera so slovenske veterinarske oblasti ukinile že konec marca.
Že 8. marca pa so po izteku 21-dnevnega obdobja od zadnje razkužbe po zadnjem primeru ptičje gripe ukinile trikilometrski okuženi pas okrog Mute. Nato so 17. marca, po izteku 30-dnevnega obdobja, ukinile tudi desetkilometrski ogroženi pas okrog Mute.
Prvi primer ptičje gripe v Sloveniji je bil potrjen 11. februarja pri labodu, ki so ga našli v Koblerjevem zalivu pri Mariboru. Doslej je bilo sicer v Sloveniji potrjenih skupno 44 primerov ptičje gripe pri divjih pticah.
