Ukrepi za spregledano družbeno skupino

Ljubljana – Država se je po dolgih letih lotila sistemskega in celovitega urejanja problematike zaposlovanja mladih, ki so tudi onkraj krize najbolj spregledana družbena skupina. V pripravi je nov program »Jamstvo za mlade 2014–2017«, ki naj bi bil do začetka oktobra potrjen v vladi.

Položaj mladih do 30 let se je še dodatno zaostril v času krize, ki jih je nadpovprečno prizadela. Mladi so najbolj in najhitreje izgubljali službe, močno so se poslabšale njihove možnosti za trajne in kakovostne zaposlitve, med njimi najhitreje raste brezposelnost, vse bolj postajajo trajno brezposelni, obenem pa jih največ dela v najbolj negotovih in socialno deprivilegiranih oblikah dela.

Nabor strateških ukrepov v jamstvu, ki naj bi takšen položaj odpravilo, skupaj z mladinskimi organizacijami in drugimi resorji, pravkar koordinira ministrstvo za delo. Namestnik generalne direktorice za zaposlovanje Zoran Kotolenko pravi, da so ključni cilji jamstva: »Izboljšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev, hitrejša aktivacija mladih brezposelnih in zmanjšanje same brezposelnosti.«

Kam meri jamstvo?

Te cilje naj bi do leta 2017 dosegli s povsem konkretnimi posegi v izobraževalni sistem, obeta pa se tudi konkretna pomoč države pri zaposlovalnih politikah v podjetjih. »V manjša podjetja, brez dologoročne strategije, ki se borijo za preživetje, bi radi poslali svetovalce, ki bi ugotovili, kakšen je njihov kadrovski potencial, in jim svetovali pri tem, kaj potrebujejo, pomagali pa bi tudi pri pridobivanju sredstev za zaposlovanje,« razlaga Kotolenko.

Poleg obstoječih programov aktivne politike zaposlovanja so v jamstvu predvideni oprijemljivi načrti: okrepilo se bo praktično delo v času izobraževanja pri samem delodajalcu, država naj bi redno in sistematično spremljala deficitarnost poklicev in sektorjev, predvidena so »visokokakovostna« pripravništva in tudi reforma študentskega dela po načelu »vsako delo šteje«. Mladi naj bi bili deležni tudi vseživljenjske karierne usmeritve in mentorstva, prenove programov izobraževanja v srednjih šolah in na terciarni ravni, prekvalifikacije in dokvalifikacije za potrebe na trgu dela. Ministrstvo polaga upe v precej nove ukrepe predvsem za spodbujanje socialnega podjetništva, trajnostnega turizma, zelenih delovnih mest, predvidene pa so tudi spodbude za zaposlovanje mladih raziskovalcev v gospodarstvu.

Ukrepi bodo prilagojeni za različne skupine mladostnikov, in sicer glede na doseženo izobrazbo. Oktobra bo začela veljati tudi posebna intervencijska subvencija, po kateri bodo delodajalci začasno oproščeni plačila socialnih prispevkov, če bodo za nedoločen čas zaposlovali mlade do 30 let.

Odkod denar?

Financiranje ukrepov naj bi bilo zagotovljeno iz državnega proračuna, postavk evropskega socialnega sklada in z lastnim denarnim vložkom. Natančno število še ni znano. EU bo izvajanje jamstva za mlade neposredno podpirala prek programov za socialne spremembe in inovacije – PSCI, Evropske banke za obnovo in razvoj ter Globalizacijskega sklada.

Na ministrstvu menijo, da bi zaposlovalno infrastrukturo za mlade, ki jo postavlja jamstvo, na letni ravni potrebovalo približno 37.000 mladih brezposelnih, starih od 15 do 29 let. Od tega bo predvidoma 60 odstotkov mladih, starih od 25 do 29 let, približno 60 odstotkov vseh na novo prijavljenih brezposelnih pa ima prebivališče v vzhodni Sloveniji.

Predstavniki mladinskih organizacij jamstva vsebinsko še ne komentirajo, saj imajo do naslednjega torka čas, da pošljejo svoje predloge. Na Mladinskem svetu Slovenije so jamstvo ocenili kot »korak v pravo smer«. Tudi v Študentski organizaciji Slovenije podpirajo »sistemski pristop reševanja problema zaposlovanja mladih«, a opozarjajo, »da so potrebni tudi bolj kratkoročni ukrepi, saj je v državi že zdaj veliko mladih brezposelnih, ki potrebujejo čim hitrejše ukrepanje«.