Ukrotiti hočejo še zadnje divje reke na Balkanu

Ekologi opozarjajo na 1640 načrtov za graditev hidroelektrarn na rekah Balkana, od tega 817 na zavarovanih območjih.

Objavljeno
17. september 2015 18.45
jsu-Izliv Soče
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica − Gradnja hidroelektrarn na Balkanu, tudi v Sloveniji, celo na strogo zavarovanih območjih ni izjema, pač pa pravilo. V nevladnih organizacijah Riverwatch in EuroNatur opozarjajo na gradnjo hidroelektrarn na ožjih zavarovanih območjih in celo v narodnih parkih. Te projekte pogosto podpirajo podjetja in banke iz Evropske unije, ki je razvila mrežo Natura 2000 prav zato, da bi ohranila redka evropska območja ohranjene narave.

Da bi preprečili uničevanje izjemne naravne dediščine Balkana, sta nevladni organizaciji v sodelovanju z lokalnimi partnerji v okviru iniciative Ohranimo modro srce Evrope opravili raziskavo Projekti za hidroelektrarne na zavarovanih območjih enajstih držav od Slovenije do evropskega dela Turčije. Ta je pokazala, da je 817 hidroelektrarn izmed 1640 načrtovanih umeščenih na zavarovana območja, ki zajemajo do 15 odstotkov površine Balkana, številne reke, soteske in izviri Balkana pa še vedno niso zavarovani, zato so še lažji plen investitorjev.

Samo med Slovenijo in Albanijo načrtujejo gradnjo več kot 600 srednje velikih in velikih jezov. V nacionalnih parkih (NP), skozi katere teče 119 kilometrov samo velikih rek, že deluje 28 hidroelektrarn, še 133 jih načrtujejo. Za NP Mavrovo v Makedoniji obstajajo predlogi za 19 hidroelektrarn, v albanskih treh NP 43. V nacionalnem parku na reki Uni v Bosni in Hercegovini bi gradili kar šest hidroelektrarn, proti čemur je lokalna nevladna iniciativa že zbrala 12.000 podpisov nasprotnikov. NP Krka in NP Sutjeska bi lahko ogrozili štirje projekti, NP Durmitor dva, NP Tara trije itd.

Ogrožene so cele doline

Skozi mrežo Nature 2000 teče približno 10.000 kilometrov rek. Njihovo moč že izkorišča ali pa se na njih že gradi 77 hidroelektrarn, 155 pa jih načrtujejo ali označujejo kot potencialno mogoče. Kot značilne primere študija navaja verigo jezov na Savi v Sloveniji in na Hrvaškem, projekt graditve hidroelektrarne pri Opuzenu v delti Neretve, objekte na Donavi na meji med Romunijo in Bolgarijo in celotno dolino bolgarske Marice.

Na strogo zavarovanih območjih držav zunaj EU, ki nimajo Nature 2000, obstajajo načrti za zgraditev 305 hidroelektrarn na 2667 kilometrih velikih rek. Ogrožene so cele doline, kot na primer dolini rek Lim in Ibar, dva ogromna jeza načrtujejo na spodnji divji Drini, ki bo nekoč zagotovo del Nature 2000.

»Nikjer v Evropi ni mogoče najti tako velikega števila in pestrosti neokrnjenih, divjih rek kot na Balkanu. Niso ogrožena le zavarovana območja, ogroženo je tudi varovanje narave kot vrednote. Kakšen je pomen narodnih parkov, če je na njihovem območju dovoljena graditev hidroelektran?« se sprašuje Ulrich Eishelmann iz organizacije Riverwatch.

»Delujemo po principu salame, odrežemo malo tu pa še malo in še eno rezino, naenkrat nam ostane krajec, za katerega se vsi strinjamo, da ga ni več smiselno ohraniti,« pa pravi koordinatorica kampanje v Sloveniji Neža Posnjak.

»Enako se dogaja z rekami, eno hidroelektrarno tukaj, potem zraven še eno, pa dobimo celo verigo, in ko ostane le še nekaj kilometrov reke, zajezimo še tisto, ker je itak že vse uničeno. Opozoriti je treba na odgovornost do držav in ljudi, ki živijo ob rekah nizvodno. Spomnimo na poplave 2012 na Dravi in na aktualne tožbe države Slovenije zoper upravljavca avstrijskih hidroelektrarn na Dravi Verbund. Zagrebu se zaradi naših hidroelektrarn na Savi znižuje gladina podtalnice, padla je že za sedem metrov,« opozarja Posnjakova.

Načrtovane HE v Sloveniji

Naravovarstveniki opozarjajo, da zamisli, da bi izkoriščali pritoke reke Soče, kot sta Učja in Idrijca, še niso zamrle. Sicer pa po podatkih ministrstva za okolje in prostor ter agencije za okolje (Arso) v Sloveniji potekajo postopki priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) za hidroelektrarne na Savi in Muri: na Muri za elektrarno Hrastje-Mota, moči do 55 megavatov (MW), na Savi sta za hidroelektrarne v pripravi dva DPN.

Postopki priprave DNP potekajo tudi za elektrarne Suhadol, Trbovlje, Renke, moči 39, 28 in 29 MW, na razdalji 26 kilometrov toka srednje Save med gradom Ponoviče in Suhadolom, ter za devet elektrarn skupne moči do 210 megavatov na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save med Ponovičami pri Litiji in Medvodami. Število in lokacije elektrarn bodo znani po izdelavi študije variant in okoljski presoji. Vse omenjene načrtovane hidroelektrarne so na zaščitenih naravovarstvenih območjih. V gradnji je hidroelektrarna Brežice (46 MW), pravkar se je končala javna obravnava uredbe o DPN za hidroelektrarno Mokrice (32 MW), v pripravi pa je tudi uredba o DPN za črpalno hidroelektrarno na Dravi.

Trenutno je veljavnih 450 koncesij, ki jih bo po novem zakonu treba spremeniti v vodno dovoljenje, in približno 50 vodnih dovoljenj za male hidroelektrarne, na Arsu pa imajo nerešenih 120 postopkov v zvezi z malimi HE.

Med 25. in 27. septembrom bo v Beogradu prvo veliko srečanje evropskih iniciativ za reke, ki je namenjeno povezovanju predstavnikov nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, ribičev, kajakašev in drugih ljubiteljev rek.