Če lastniki ne bodo upoštevali poziva direkcije za vode, bo ta z odločbo inšpektorata za okolje in prostor odstranila plovila na stroške lastnikov, če teh ne bo mogoče najti, pa bo odvoz in razgradnjo plačala država, kar bi jo po neuradnih informacijah stalo od 50.000 do 100.000 evrov. Na vprašanje, zakaj so se po vseh letih opozarjanj na nevzdržne razmere šele zdaj odločili ukrepati, so nam z ministrstva, ki ga vodi Jure Leben, odgovorili, da je bilo temeljna težava (ovira) pri reševanju tega vprašanja dejstvo, da Slovenija nima izdelanega postopka glede razgradnje starih plovil in da zanje nima ustrezne deponije. Neuradno smo izvedeli, da bodo zaradi te težave zapuščena plovila na razgradnjo odpeljali v tujino.
Slovenija nima izdelanega postopka glede razgradnje starih plovil.
Za urejanje kanala tri milijone evrov, pričakujejo pomoč države.
Za urejanje kanala tri milijone evrov, pričakujejo pomoč države.
Odstranitev potopljenih plovil bo šele prva faza postopka. V drugi bo inšpektorat za okolje izvedel postopke nad mirujočimi plovili, v tretji fazi pa nad tistimi, ki v kanal vplujejo ali izplujejo. Inšpektorskemu delu bi morala slediti še ureditev lokalnega pristanišča. To nalogo bodo dodelili tistemu, ki bo za ureditev razmer v kanalu pridobil vodno dovoljenje. To je več let imela občina Piran in njegovo veljavnost tudi večkrat podaljšala, potem pa ji je vodno dovoljenje samodejno ugasnilo, ker ji ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja.
Ministrstvo glede mulja dalo prav občini
V kabinetu župana Petra Bossmana so nam odgovorili, da bo za vodno dovoljenje občina zaprosila, če ji bo uspelo pridobiti vsa soglasja in gradbeno dovoljenje ter hkrati tudi zagotoviti denar. Občina ima za ureditev kanala dve projektni dokumentaciji, na podlagi katerih bi radi pridobili gradbena dovoljenja. S prvo bi uredili kanal od nekdanje Začimbe (Droge) do lagune pred izlivom kanala, z drugim projektom pa načrtuje ureditev ribiškega pristanišča na izlivu kanala. Občina je leta 2016 pripravila projekt, po katerem bi poglobili ves kanal, poskrbeli za poplavno varnost in zgradili 1200 metrov dolg leseni mostovž za pešce, na katerega bi lahko privezali 250 manjših plovil. A zataknilo se je pri odstranjevanju nezakonito privezanih plovil in soglasju za odlaganje mulja na začasno deponijo na opuščeno solno polje. Ko bi se čez nekaj let mulj osušil, bi ga namreč lahko uporabili za protipoplavne nasipe. S tem bi kulturno dediščino solin zaščitili pred uničenjem, toda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je za občino nerazumljivo dal negativno mnenje, zato se je občina pritožila, ministrstvo za kulturo je pritožbi ugodilo in zahtevalo ponovno odločanje na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Ljubljana.
Na občini so ocenili, da bi za urejanje kanala potrebovali približno tri milijone evrov, vendar pri tem pričakujejo tudi pomoč države, tako kot tudi pri pridobivanju evropskih sredstev. Za denar za ureditev ribiškega pristanišča v ustju kanala bodo zaprosili sklad EU za ribištvo, vendar pravijo, da o tem, kdo in kdaj bo uredil Jernejev kanal, odloča država. Že lani so objavili javni poziv zainteresiranim za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za gradnjo in upravljanje krajevnega pristanišča v kanalu, a odziva zasebnih podjetij ni bilo.