LJUBLJANA – Ker so se razmere v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih močno poslabšale, se povečuje verjetnost, da bo gospodarska rast v Sloveniji manjša od napovedane. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo z novimi izračuni počakal do konca meseca, ko bo statistični urad objavil zadnje podatke o gibanju BDP.
Popravki jesenskih napovedi
Umar je v sredi septembra objavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 1,5 odstotka, za leto 2012 pa v višini dveh odstotkov. »Uresničujejo se nekatere napovedi in lahko pričakujemo, da bo gospodarska rast v naslednjih četrtletjih manjša, kot smo napovedovali ob pripravi jesenske napovedi,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.
Krivo je mednarodno okolje
Napoved je v veliki meri temeljila na predpostavkah o gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju, te pa so se v zadnjih mesecih močno poslabšale, je pojasnil. Medtem ko so se napovedi letošnje gospodarske rasti za območje evra še julija gibale okoli 1,7 odstotka, zdaj ne segajo nad 0,6 odstotka. Na poslabšanje napovedi vpliva negotovost na finančnih trgih, predvsem na trgih državnih obveznic.
Izvoz raste, v gradbeništvu vse slabše
O trenutnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji na Umarju ugotavljajo, da se rast izvoza nadaljuje. Nasprotno se še naprej zmanjšuje aktivnost gradbeništva – ta je le še na 40 odstotkih ravni iz leta 2008, v zadnjih mesecih pa se poslabšujejo tudi razmere v predelovalnih dejavnostih. To vpliva tudi na poslabšanje gospodarske klime, je ugotovil Vasle.
(Ne)konkurenčnost
Konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva se je v zadnjih mesecih poslabšala. »Tržni deleži, ki jih dosegamo pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, so precej manjši kot pred krizo, kar kaže na strukturne slabosti, ki jih ima slovensko gospodarstvo s konkurenčnostjo,« je dejal Vasle. Slovenija je na praktično vseh lestvicah konkurenčnosti v zadnjih dveh letih zdrsnila za precej mest.
Konkurenčnost je tako čedalje bolj omejujoč dejavnik slovenskega okrevanja, dodatno pa je Vasle opozoril še na zastoj pri kreditni aktivnosti ter prepočasno konsolidacijo javnih financ. Razlogi za šibko kreditiranje, ki se vleče že tretje leto, so tako na strani bank kot tudi podjetij. Banke namreč povečujejo delež slabih terjatev in rezervacij, medtem ko zadolžitev slovenskih podjetij ostaja med največjimi v evrskem območju.
Primanjkljaj za 0,3 odstotne točke manjši kot lani
Konsolidacija javnih financ bo ključna naloga naslednje vlade, meni Vasle. Medtem ko je proračunski primanjkljaj leta 2010 dosegel 5,8 odstotka BDP, bo letos predvidoma znašal 5,5 odstotka BDP. Tako zmanjševanje primanjkljaja pa je prepočasno. Kot je opozoril Vasle, vodi poslabšanje percepcije Slovenije na mednarodnih trgih v višjo ceno zadolževanja države ter višje obresti za podjetja.
Skoraj desetina brezposelnih več kot lani
Na trgu dela se je avgusta in septembra nadaljevalo rahlo slabšanje razmer. Število delovno aktivnih se je avgusta rahlo znižalo tretji mesec zapored, rast števila registriranih brezposelnih pa se je septembra okrepila. Konec septembra je bilo brezposelnih 9,3 odstotka več oseb kot leto prej.
Na Umarju opozarjajo še na poslabšanje demografske slike Slovenije. Delež starega prebivalstva se bo v prihodnjih desetih letih močno povečal, to pa bo močno prispevalo k povečanju dolgoročne nevzdržnosti slovenskih javnih financ, je še opozoril Vasle.