Umetna trava ni ustavila zamakanja

Celje – Osrednja knjižnica Celje je pred skoraj tremi leti pred kavarno Miško Knjižko položila umetno travo, ki naj bi preprečila zamakanje v spodnje prostore otroškega oddelka komaj sedem let stare knjižnice. Trava zamakanja ni ustavila, poleg tega jo morajo po posredovanju zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) do junija 2018 odstraniti.

Umetno travo so leta 2014 pred kavarno položili, da jim ne bi zamakalo na otroški oddelek knjižnice, ki je neposredno pod »zelenico« in igrali. Kot je pojasnila direktorica knjižnice Polona Rifelj, težav z zamakanjem na otroškem oddelku še ni konec: »Z namestitvijo umetne trave in odstranitvijo namakalnega sistema smo rešili večjo težavo zamakanja na območju atrija otroškega oddelka, naknadno pa se je zamakanje prestavilo v vzhodni del knjižnice pri otroškem oddelku, kar pomeni, da sanacija še ni končana, saj izvajalci ne najdejo vzroka težav. Glede na negativne izkušnje ugotavljamo, da je trenutna rešitev najbolj optimalna z vidika vzdrževanja, stroškov in zadovoljstva uporabnikov.«

Arhitekti proti umetni travi

Vendarle umetna trava tam ne bo smela ostati. ZVKDS je že lani v odločbi zahteval, da po sanaciji strehe oddelka vrnejo naravno zatravitev, namestijo manjša igrala in za vse pridobijo soglasje avtorjev arhitekture. Pritožbo knjižnice je ministrstvo za kulturo zavrnilo in pritrdilo ZVKDS glede ureditve strehe otroškega oddelka. ZVKDS pri tem vztraja: »Še vedno menimo, da je treba na streho položiti naravno travo, in pričakujemo, da bo knjižnica po gradbeni sanaciji objekta to tudi storila.« Kulturnovarstveni pogoji so postali pravnomočni junija lani, in ker je bil določen dveletni rok za sanacijo objekta, se bo plastična trava morala posloviti do junija 2018.

Položitev umetne trave je razburila tudi arhitekte Marka Smrekarja, Aleša Vodopivca in Jana Trošta, ki so knjižnico zasnovali. »Streha ni edino, pri čemer so povozili naše avtorsko delo. Podobno je bilo pri izvedbi vhoda, pri urejanju Muzejskega trga, ki prav zdaj poteka, naj bi že imeli nove zamisli za urejanje klančin, prav tako so spremenili dostop do Splavarskega mostu, ko so gradili nov most,« je dejal Aleš Vodopivec. Na očitke nekaterih, češ da so z ravno streho in travo na njej skoraj priklicali vodo na otroški oddelek, pa je odgovoril: »Ravna streha danes ni več noben problem. Izvedba pa je stvar nadzora. Med izvedbo smo sicer dali projektantsko pripombo, vendar ni naša naloga, da merimo naklone. Poleg tega na strehi ni bilo dovolj zemlje in je voda hitreje pronicala, trava pa ni rasla. Zato so morali napeljati namakalni sistem in začelo je puščati.«

Knjižnico sta gradili podjetji Gradia, ki je danes v stečaju, in Remont. Ta s knjižnico dobro sodeluje, kar je povedala tudi Rifljeva, čeprav so se bančne garancije iztekle že v začetku leta 2015. Matjaž Pavčič, od oktobra lani direktor Remonta, je dejal, da je bil v knjižnici pri Rifljevi lani jeseni, opravili so nekaj osnovnih sanacijskih del, trenutno pa nimajo tam nobene naloge. Težave pa se v knjižnici nadaljujejo, saj jim zamaka tudi drugod, ne le na otroškem oddelku, je dejala Rifljeva: »Največje težave so na celotnem ostrešju knjižnice, predvsem na zaključnih delih, ki so pokrita s pločevino.« Zunanji strokovnjak si je streho ogledal prav ta teden, je povedala. »Neuradno mnenje je, da je na južnem delu strehe (stekleni del knjižnice) 35 metrov obrob napačno spojenih, zaradi česar nastajajo razpoke, skozi katere zamaka. Na severnem delu smo eno napako že začasno odpravili, vendar bosta prav tako potrebna temeljit pregled in sanacija strehe.« Po naših informacijah je najbolj problematičen del strehe urejala propadla Gradia.

Razmišljajo o izvedencu

V knjižnici se bojijo, kdo bo sanacijo plačal. Iz celjske občine so sporočili, da knjižnica »sama odpravlja pomanjkljivosti gradnje, vzdržuje stavbo in o vsem tem občino redno obvešča«. Medtem pa v knjižnici plavajo. »Glede na vedno večje težave na objektu razmišljamo tudi o pridobitvi mnenja neodvisnega izvedenca gradbene stroke,« je dejala Rifljeva in dodala, da zanj načrtovanih sredstev nimajo.