Tiskane izdaje
Celje – »Prazne poslovne prostore odkupujemo, da bi s pravo ponudbo znova zaživeli,« pojasnjujejo v kabinetu celjskega župana Bojana Šrota. V mestnem središču je že leta praznih vse več izložb, tisti, ki vztrajajo, pa se zgražajo nad delom mestnega marketinga, ki pravih vsebin za oživitev mesta še ni našel.
»Nobene vizije nimajo. Zavod Celeia Celje (ZCC) vidim kot službo, ki bi nas, ki v mestu delujemo, morala podpirati. Dobimo pa aroganco, ignoranco, odnos je slab. Mi naj bi sodelovali pri dogodkih, ki jih oni organizirajo, zastonj, s svojim materialom in delom, pod njihovim imenom, potem mi pa v petek popoldne sporočijo, da dogodek v soboto dopoldne odpade. Ali pa so dogodki kot kmečka veselica, ne pa neki urban dogodek. Ne razumejo mesta,« je ostra Damjana Brumec, lastnica in vodja likovne šole Umbra.
Zavod bi služil namesto podpiral
Šola se je po osmih selitvah nastanila na Glavnem trgu. Kot pravi Brumčeva, ji je takrat ena izmed uslužbenk ZCC dejala, da ji lahko kasneje omogočijo brezplačen galerijski prostor ali brezplačen najem panojev. Ob letošnji 25-letnici šole je Brumčeva to želela izkoristiti in postaviti pregledno razstavo na trgu. Po nekaj tednih čakanja je dobila z ZCC odgovor, da je za postavitev in postavljanje panojev cena 200 evrov, najem enega pa stane 50 evrov na dan. V ceno davek ni vštet. »Samo za panoje bi morala za štiri tedne plačati 3500 evrov – brez davka. Tu sploh še ni stroškov tiskanja, ker morajo biti plakati odporni proti različnim vremenskim razmeram,« je ogorčena Brumčeva, ki si je zdaj brezplačno izposodila panoje v galeriji Plevnik-Kronkowska.
Celjsko mestno jedro premalokrat oživi. Na fotografiji stojnice Dežele Celjske v Stanetovi ulici med Eurobasketom. Foto: Brane Piano/Delo
Ključni vzrok, da panojev ne more dobiti brezplačno, je, da je šola registrirana kot d. o. o., kot lahko razumemo odgovor ZCC: »Za nosilce d. o. o. in gospodarske družbe ni predvidena brezplačna uporaba panojev. Leta 2017 smo panoje posodili družbi Celjski sejem, ki je za izposojo odštela 7729 evrov.« Družba Celjski sejem je imela po zadnjih dostopnih podatkih natančno 106-krat več prihodkov kot Damjana Brumec, katere šola je izobrazila več kot tisoč otrok, mladine in odraslih.
Obrtniki dvignili roke nad Zavodom
Podobne težave imajo tudi obrtniki. Lucija Kolar, ki je od očeta čevljarja prevzela delavnico v Gosposki ulici, kjer danes nastajajo številni unikatni izdelki, pravi, da je nad ZCC dvignila roke: »Od njih ni odziva. Ko sem dala pobudo, da bi po celotni dolžini ceste potegnili jeklenice, da bi obesili dežnike za deževni april, so mi po dveh letih in pol sporočili, da lahko dobim tri jeklenice, kar je absolutno premalo.«
Tudi zato so se obrtniki odločili, da bodo sami organizirali dva dogodka; enega spomladi, drugega jeseni. Načrtujejo tudi zaprtje ulice za ta dva dni, saj bi radi, da se obiskovalci spet sprehodijo po njej in vidijo, kaj se dogaja in dela. Da pripravljajo projekt s skoraj enako vsebino, so nam sporočili tudi z ZCC, kjer so dodali le, da bodo tam tudi promocijske aktivnosti ZCC. Do včeraj s čim takim obrtniki niso bili seznanjeni, z ZCC jih sestanek namreč šele čaka. ZCC sicer še vedno stavi na projekta Čarobnost mestnih trgov in Najbolj očarljiva ulica: »Namen projekta je z modnimi revijami povezati lokalne, mestne ustvarjalce, gostince, trgovce in jih predstaviti obiskovalcem mesta.«
Čevljarka Lucija Kolar. Foto: Blaž Samec/Delo
Občina odkupuje prazne prostore
Prostorov, ki bi jim ZCC lahko dal vsebino, pa ne bo zmanjkalo, saj so v Celju zadnji dve leti za nakupe namenili več kot milijon evrov. Nekdanjo prodajalno Borovo na Glavnem trgu je občina kupila že predlani. Zdaj jo je oddala podjetju Toper, ki jo bo odprlo marca. Legendarna blagovna znamka, ki sicer že dolgo ni več celjsko podjetje, se tako vrača v najstarejši del starega mestnega jedra. »V dveh letih smo kupili nekaj poslovnih prostorov na odličnih lokacijah, ki so zaradi stečajev podjetij prazni. Verjamemo, da lahko najemniki s pravo ponudbo veliko prispevajo k temu, da bo mesto živahnejše, lepše in da bo privabljalo še več obiskovalcev,« dodajajo v kabinetu župana.
V letošnjem proračunu je za poslovne prostore sicer namenjenih 3,4 milijona evrov, a od tega več kot tri milijone evrov stane rezervacija za menjavo s šolskim ministrstvom. Občina bi namreč rada prazno nekdanjo ekonomsko šolo ter Kajuhov dom, v zameno pa ponuja svoje deleže v športni dvorani Gimnazije Celje - Center, delu Srednje šole za gostinstvo in turizem ter delu zemljišča srednje zdravstvene šole. Na ministrstvu, s katerim se občina pogovarja že dve leti, pravijo le, da se dogovori bližajo koncu. Kakšne načrte ima občina z objekti, še niso pojasnili.
Lani je občina kupila stavbo v Prešernovi ulici, kjer je bila gostilna Majolka. Vanjo vabijo gostinca, ki bi oživil atrij oziroma gostinski vrt. V Prešernovi ulici je kupila tudi nekdanjo mesnico Jurij, kjer je predvidena kavarna, v Celjskem domu, ki ga želi energetsko sanirati, pa je kupila štiri poslovne prostore. Že predlani je MOC kupila tudi tri nadstropja in medetaži nekdanje veleblagovnice T v Gubčevi ulici. V njih načrtuje prostore za zagonska in visokotehnološka podjetja.
