Umrl je pater Tomažič, ustanovitelj Korotana

V Domu za ostarele občane v Ilirski Bistrici, v bližini njegove rodne vasi Pregarje, se je ustavilo srce 94-letnega patra Ivana Tomažiča, velikega Slovenca. Večino življenja je preživel na Dunaju. Njegovo življenjsko delo je študentski dom Korotan na Dunaju, javnost ga pozna tudi kot raziskovalca venetskega izvora Slovencev.

Pater Ivan Tomažič je že kot otrok odšel v tujino, kjer se je vključil v red klaretincev. Od leta 1954 je delal kot duhovnik v bolnišnici za ostarele v dunajskem okraju Baumgarten, ob tem pa je razmišljal, kako bi lahko pomagal slovenskim študentom. Odločil se je za gradnjo slovenskega doma. Kot duhovnik ni mogel biti njegov lastnik, zato ga je predal Mohorjevi družbi. Pri večletni gradnji Korotana je moral Tomažič premagati veliko težav, še zlasti težko je bilo zbrati denar.

Študentski dom Korotan je odprl vrata leta 1966, o tem dogodku so tedaj na naslovnicah poročali vsi slovenski časniki in ob tem poudarjali ustanoviteljeve zasluge. Delov novinar Slavko Fras je napisal, da je »47-letni klaretinski pater začel uresničevati svojo zamisel z ničimer in s svojo plačo«. Dom je bil sicer namenjen predvsem slovenskim študentom iz avstrijske Koroške, toda Tomažič je vanj od začetka sprejemal tudi študente in raziskovalce iz Slovenije, tako da je, po besedah zgodovinarja dr. Petra Vodopivca, postal »osrednja slovenska ustanova na Dunaju, kjer so se zbirali in srečevali na Dunaju živeči in delujoči slovenski študentje in izobraženci iz avstrijske Koroške, jugoslovanske Slovenije in drugod iz zamejstva«.

V Korotanu je pater Tomažič razvil tudi svoj razkošni talent za pisanje in tudi za znanstveno delovanje. Skupaj z Matejem Borom in Jožkom Savlijem je v začetku 80. let začel proučevati in širiti venetsko teorijo o izvoru Slovencev.

Leta 1986 se je Tomažič umaknil iz Korotana, v zadnjem desetletju življenja pa si je s svojim edinim orožjem, kleno besedo, zaman prizadeval, da bi Korotan ohranil poslanstvo, ki mu ga je sam dal ob ustanovitvi, oziroma da ga Mohorjeva družba ne bi najprej spremenila v hotel in nato prodala.