Umrla je Zdenka Cerar

Nekdanja vrhovna državna tožilka in pravosodna ministrica je umrla včeraj, stara 72 let.

Objavljeno
29. avgust 2013 11.47
tlo sobotna priloga
Ti. K., Delo.si
Ti. K., Delo.si

Ljubljana - Zdenka Cerar, rojena v Ljubljani leta 1941, je bila priznana slovenska pravnica, med drugim je opravljala delo tožilke, vrhovne in generalne državne tožilke.

Kasneje se je aktivno ukvarjala tudi s politiko, bila članica stranke LDS in postala pravosodna ministrica. Iz politike se je umaknila leta 2011, po za njeno stranko LDS neuspešnih volitvah, ker je želala »odpreti prostor za nove ljudi.«

Zdenka o Zdenki ali biografija Zdenke Cerar, kakor jo je sama zapisala

Rodila sem se 17. 9. 1941 v Ljubljani na Zaloški 13, v stari hiši z ganki ki še vedno stoji taka, kot je bila. Po osnovni šoli sem obiskovala klasično gimnazijo, ki me je oborožila tudi z latinščino in staro grščino in usmerila v humanistične vede. Izbrala sem pravo in diplomirala na ljubljanski univerzi leta 1966. Po pripravništvu in pravosodnem izpitu sem najprej službovala na Ministrstvu za finance, leta l969 pa sem kandidirala za mesto tožilke in kot namestnica Občinskega javnega tožilca pričela svojo pravosodno kariero.

Ta me je vodila navzgor preko Okrožnega na Višje in na Vrhovno tožilstvo. Kar 10 let sem delala z mladoletnimi prestopniki, vodila oddelek za splošni kriminal, dežurala dneve in noči in spoznala vse vrste tožilskega dela, naj od teh omenim še specialno področje gospodarskih prestopkov. Bila sem mentor številnim pripravnikom, kar dva mandata predsednica Društva za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije, ki je združevalo sodnike, tožilce, pravnike s fakultete in državne uprave, pa tudi socialne in penološke delavce. Več mandatov sem vodila Društvo državnih tožilcev in kot eksaminator bila članica izpitne komisije za pravosodne izpite.

Naj na tem mestu omenim, da sem bila že v osmi gimnaziji kot odlična dijakinja sprejeta v Zvezo komunistov in sem bila njena članica do leta l993, ko sem podala izstopno izjavo. Slika mojega dela nikakor ne bi bila popolna, če ne bi vsaj omenila svojega udejstvovanja na športnem področju in v družini.

Bila sem dvakrat mladinska državna prvakinja Jugoslavije v gimnastiki in članica državne reprezentance, po končanem tekmovalnem obdobju pa trenerka in sodnica. Bila sem med ustanovitelji športnega društva Pravnik, v katerem sem 20 let vodila žensko odbojkarsko ekipo in delovala kot športnica in kot funkcionarka.

Sem mati treh otrok in v tem obdobju sem spremljala njihov razvoj tudi z udejstvovanjem v šolskih institucijah.

Za moje delo na vseh navedenih področjih sem bila 25. 12. 1984 odlikovana z državnim odlikovanjem Reda zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Dne 11. marca 1999 sem bila v državnem zboru imenovana za generalno državno tožilko. Bila sem prva ženska na tem mestu v zgodovini Jugoslavije in Slovenije. V petih letih svojega mandata sem slovensko državno tožilstvo popeljala iz zaostankov in ga skupaj s kolegicami in kolegi naredila mednarodno prepoznavnega.

Slovensko tožilstvo je v Ljubljani 2002 leta imelo v gosteh generalne tožilce vseh držav sveta Evrope in posebno kitajsko tožilsko delegacijo. Bila sem članica izvršnega odbora Konference generalnih tožilcev Sveta Evrope in drugih forumov, a sem tožilsko kariero prekinila s kandidaturo za mesto Ministrice za pravosodje RS. 20. aprila 2004 me je državni zbor imenoval za ministrico za pravosodje in sem opravljala to funkcijo do novembra istega leta, ko je glede na volilni rezultat prišlo do zamenjave oblasti.

V času opravljanja dela generalne državne tožilke in ministrice za pravosodje nisem bila članica nobene politične stranke. V Liberalno demokracijo Slovenije sem se vključila v novembru 2004 in od tedaj dalje delim z njo vse dobro in slabo.

Bila sem članica vlade v senci, vodila odbor za pravosodje, vodila komisijo za spremembe statuta in članstvo mi je izkazalo čast ter me na mesto podpredsednice izvolilo kar dvakrat. Izvoljena sem bila tudi za predsednico lokalnega odbora LDS v Grosupljem in na mesto svetnice LDS v občinskem svetu občine Grosuplje, kar je pomenilo zame poseben, nov izziv.

V strokovnem pogledu sem ohranjala stik s profesijo kot članica komisija za pomilostitve pri predsedniku države in kot članica komisije za pravosodne izpite.

Bila sem članica Rotary kluba Grosuplje, članica Komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine in članica razsodišča pri Rdečem križu Slovenije.