Unicef: Inšpektorica ugotovila kršitve

Unicef je po 17 letih večinoma uspešnega dela v Sloveniji danes organizacija, ki nima direktorja, nima predsednika, ima nelegitimen izvršilni odbor, ki ga vodi Žarka Brišar Slana, ki je kot članica odstopila že pred skoraj enim letom in je v pravnem prekršku. Inšpekcija je pri nadzoru ugotovila nekaj kršitev zakona o delovnih razmerjih.

Objavljeno
17. februar 2011 21.07
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana - Inšpekcija za nadzor delovnih razmerij je na podlagi prijave sredi januarja obiskala Društvo Unicef Slovenija. Pri nadzoru je ugotovila nekaj kršitev zakona o delovnih razmerjih. Ena med njimi se je nanašala na to, da je društvo aprila 2010 na delovno mesto vodje zbiranja sredstev zaposlilo delavko, ki ni izpolnjevala razpisnih pogojev izobrazbe. Sporno je tudi, da je društvo januarja 2010 objavilo razpis za delovno mesto, ki takrat ni bilo sistemizirano v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Poleg tega je inšpektorica ugotovila, da so nekateri delavci lani opravili ure nad polnim delovnim časom, a delo ni bilo plačano kot nadurno.

Na sodišču pa že poteka nekaj postopkov nekdanjih delavcev, ki tožijo društvo zaradi mobinga. Med temi nekdanjimi zaposlenimi je Blaž Habjan, ki je bil v Unicefu od leta 1998 do 2009, in je na podobne nepravilnosti, kot so prej naštete, in še na nekatere druge opozarjal že v preteklosti in je eden tistih, ki noče, da se po njegovem mnenju sporna početja v organizaciji, potem ko sta jih deloma obelodanili nekdanji ambasadorki Unicefa Vita Mavrič in Milena Zupančič, pometejo pod preprogo. Zato je tudi napisal sedem strani dolgo pismo, v katerem opisuje svoje videnje dogajanja v društvu po letu 2003. Na slovenskem odboru za Unicef so se nanj odzvali, da gre za stare obtožbe, ki so jih že večkrat pojasnili.

Unicef še vedno brez vodstva

Unicef je po 17 letih večinoma uspešnega dela v Sloveniji danes organizacija, ki nima direktorja, nima predsednika, ima nelegitimen izvršilni odbor, ki ga vodi Žarka Brišar Slana, ki je kot članica odstopila že pred skoraj enim letom in je v pravnem prekršku, ker že leto in pol ni bilo sklicane skupščine, je kot bilanco dogajanja v humanitarni organizaciji v zadnjih letih strnil Blaž Habjan. V pismu, ki ga objavljamo tukaj, je opisal še nekaj reči, ki so se mu zdele sporne. V slovenskem odboru za Unicef odgovarjajo, da so na vse očitke že večkrat dali obrazložitve.

Blaž Habjan je bil na Unicefu od leta 1998 do 2009 in je eden tistih, ki so začeli opozarjati na to, da niti odnosi niti poslovanje v organizaciji niso takšni, kot bi morali biti. Najprej ga je zmotilo to, da je trajalo več kot eno leto, da so ugotovili, da so v Unicefu Pošti Slovenije plačali 22.000 evrov preveč, a za to ni nihče odgovarjal. »In še danes ne vemo, za kaj se je vrnjeni denar porabil, moral bi namreč iti v Peru, za kar so ga darovalci namenili,« je zapisal v pismu. Čudi se, da primanjkljaja teh 22.000 evrov ni odkrila nobena revizija, ampak je napako odkrila zaposlena.

Med drugim se mu je zdelo sporno nenehno večanje števila zaposlenih in hkrati najemanje čedalje večjega števila svetovalnih in marketinških agencij ter pravnikov. »Medtem ko sta se z zbiranjem sredstev še leta 2003 ukvarjali dve sodelavki, jih je leta 2008 to delalo že šest. Namen tako darežljivega zaposlovanja je bilo preprosto kupovanje lojalnosti zaposlenih, saj se stari kadri niso mogli sprijazniti z nekompetentnim vodenjem in razsipništvom. Na slabo vodenje je kot edino, vendar pomembno napako v organizaciji vsako leto posebej opozarjala tudi Unicefova skupina zadolženih za slovenski odbor,« je zapisal Habjan. Po njegovih besedah je nekdanja predsednica Zora Tomič tako rekoč izsilila potrditev direktorice Maje Vojnovič in naknadno spremenila zapisnik seje, na kateri so jo člani IO potrdili le do predvidenega sprejetja novega statuta. Po telefonu je klicala tiste, ki niso glasovali za potrditev direktorice, in nekatere prepričala, da so svoje glasovanje naknadno spremenili. Tomičeva je podpisala pogodbo o zaposlitvi Maje Vojnovič za štiri leta, in to z vrsto varoval, ki so preprečevala njeno zamenjavo. Članom IO pa Habjan med drugim očita nerazumevanje svoje funkcije v smislu poslovnega nadzora dela sekretariata.

Na naslednji skupščini je bil izvoljen nov predsednik Miran Boštic, ki je po šestih mesecih, med drugim tudi zaradi pritožb zaposlenih, IO predlagal razrešitev direktorice. Večina IO pa se ji je postavila v bran. Unicef v Ženevi je potem s posredovanjem dosegel sporazumen odhod direktorice in ga pogojil z odstopom predsednika, kar je ta tudi storil. »Direktorica pa si je izposlovala odpravnino, ki ji je šla po pogodbi, in sicer v obliki podjemne pogodbe o delu z Unicefom,« je zapisal Habjan in dodal, da je povsem nerazumljivo oziroma cinično, da so za ureditev razmer v Sloveniji najeli Hanka Frankna, nekdanjega direktorja nizozemskega Unicefa, ki je bil pred dvema letoma v podobnem položaju kot Vojnovičeva lani in je bil zaradi prejetih odpravnin deležen velikega ogorčenja nizozemske javnosti.

Nov direktor, ko bo fundacija

Res so se zgodile spremembe v vodstvenih strukturah, a je delo potekalo normalno, so povedali pri Unicefu, kjer se ne strinjajo, da nimajo zakonitega zastopnika, te naloge opravlja vršilka dolžnosti izvršnega direktorja Alenka Jež Heinz.

Kdaj bo Unicef dobil novega predsednika in izvršnega direktorja ter kdaj bo naslednja skupščina, nam še niso mogli odgovoriti, ker zdaj potekajo dejavnosti za preoblikovanje statusa Unicefa v Sloveniji iz društva v fundacijo. Tako na nobeni ravni odločanja ne bi vplivali več člani, ampak upravni odbor. Preobrazbo vodijo iz Ženeve, pravniki pa se ukvarjajo s tem, kako sredstva in premoženje prenesti iz društva na fundacijo. Število zaposlenih se je od leta 2006, ko je prispevek Slovenije za Unicefove programe znašal nekaj manj kot milijon evrov, povečalo od šest na 12 leta 2010, ko prispevek znaša 2,3 milijona evrov, so odgovorili na trditve o zaposlovanju, nekdanja direktorica Maja Vojnovič pa je dobila le po zakonu določene odpravnine, in ne tistih, ki so bile določene v njeni individualni pogodbi. Res pa zdaj dela v mednarodnem Unicefu, v srednjeevropskih državah postavlja program zagovorništva. Da so finančne zadeve urejene, pa so, zagotavljajo v Unicefu, potrdile notranje in zunanje revizije.