UniCredit pri Vlačiču zaradi 3. pomola

Ljubljana, Koper – Predstavnike UniCredit so zanimale nekatere podrobnosti posla, pri katerem bi morda lahko sodelovali. Preden bi sklenili kakršen koli dogovor, bi morali sprejeti državni prostorski načrt za uresničitev tega ambicioznega načrta in izpeljati vrsto formalnosti. Zato ob tem obisku niti približno ni šlo za kakršne koli pogodbe,« je pojasnila Eldina Knez, odgovorna za stike z javnostjo na ministrstvu za promet.

»Prezgodaj je, da bi o tem projektu lahko rekli kar koli konkretnega. Predstavnike banke UniCredit smo povprašali, katere podatke potrebujejo, da se bodo laže odločali za posel. Seveda smo jim povedali, da je treba najprej sprejeti državni prostorski načrt (mnenje o njem čakamo od italijanskega ministrstva za okolje) in da moramo objaviti javni razpis, s katerim bomo oddali koncesijo za tretji pomol. Mogoče je tudi, da interes UniCredita ni tako velik, vendar nas to ne skrbi, ker za to nevesto res ne manjka snubcev,« je za Delo izjavil Patrick Vlačič.

Kljub temu da investitorjev za tretji pomol ne manjka, pa se težave spet začenjajo v Sloveniji. Že uprava in nekateri drugi lastniki Luke Koper so namreč prepričani, da za pridobitev investitorjev ni potreben razpis za novo koncesijo, saj naj bi pravico do tretjega pomola že predlanskim pridobila Luka Koper, ko je prejela koncesijo za upravljanje tovornega pristanišča. V tem primeru bi zadoščalo, da bi na vladi sprejeli program razvoja pristanišča, vlada bi na podlagi tega podelila Luki Koper stavbno pravico za tretji pomol, Luka Koper bi našla partnerje za vlaganje vanj, morda ustanovila konzorcij in s tem bi morala soglašati vlada.

Očitno pa je, da gre za dva različna pravna pogleda na to, kako in komu podeliti koncesijo ter upravljanje tretjega pomola. To bi lahko oviralo nadaljnje uresničevanje projekta, če Italija ne bo že prej poskrbela za zavlačevanje pri DPN.

V Ljubljani so nekoliko potolaženi, ker se zapleta tudi pri italijanskih razvojnih načrtih za gradnjo terminalov. Načrtu, da bi v Tržiču zgradili velik terminal za pretovor milijon zabojnikov, so se uprli v Benetkah. Tako se je začela prava strateško-razvojna vojna med Furlanijo in Venetom, ki imata vsak svoje podpornike v Rimu. Tak spopad pa kaže, da načrta za terminal še dolgo ne bo. Prav zaradi razmer v Italiji so nekateri poznavalci menili, da ima obisk predstavnikov UniCredita v Ljubljani lahko tudi kak tretji namen. Na primer izzivanje ali opozarjanje italijanske politike na nevarnost, da bi se celo italijanski kapital preusmeril v Koper namesto v katero od dveh italijanskih pristanišč. Toda Slovenije ta notranja italijanska vprašanja zdaj ne zanimajo toliko. Pomembneje je, kdaj bo Luka Koper dobila državni prostorski načrt.