Univerzijada, d. o. o.

Ni prijetno, kadar o svojem mestu pišeš negativno. Še slabše se človek počuti, če negativno piše o projektu, ki bi lahko mestu prinesel »napredek«, nova delovna mesta, nove študentske domove, prepoznavnost, denar. A najslabše od vsega bi si bilo zatiskati oči pred dejstvi. Ta pa vedno znova kažejo, da je s projektom zimske univerzijade, ki naj bi jo leta 2013 gostili Maribor s partnerskima mestoma Rušami in Zrečami, marsikaj hudo narobe.

Zadnji v nizu dogodkov, ki potrjujejo ta vtis, je odločitev mariborske univerze, da od vsega skupaj dvigne roke. Organizatorji so namreč preslišali njihove pobude o sodelovanju pri pripravi tekmovanja in pri izdelavi projektov za kandidiranje na evropskih razpisih, z nekaterimi dejanji pa so jim tudi dali vedeti, da jih ne želijo zraven. Univerzijada brez univerze? Že ta poved je dovolj zgovorna. Prorektorica Mejra Fesič je poleg tega naravnost povedala to, na kar mnogi opozarjajo že ves čas: velika nevarnost je, da se bo univerzijada pod krinko javne koristi zlorabila za zasebne, »partikularne« interese. »Za tako nejasen projekt univerza ne more zastaviti svojega imena,« je dodala.

Ko je Mariboru uspelo s kandidaturo, so vsesplošno navdušenje prvi zmotili nekateri priznani športni funkcionarji z opozorilom, da je to s strogo športnega vidika tretjerazredno tekmovanje, ki ne pritegne nikakršnega medijskega zanimanja. Nato se je ob menjavi oblasti od univerzijade močno distanciralo tudi ministrstvo za šolstvo in šport - minister Igor Lukšič je s stisnjenimi zobmi sicer zagotovil tri milijone evrov za plačilo organizatorskih pravic, ki jih je obljubil njegov predhodnik Milan Zver, a je pri tem jasno povedal, da je to vse, kar si lahko organizatorji obetajo od države - druge milijone morajo z domačimi in tujimi razpisi in zasebne naložbe zagotoviti sami.

Še več, da (ne) zaupa organizatorjem, je minister povedal tudi s tem, da je za izplačilo tega denarja postavil pogoj, in sicer podpis pogodbe, v kateri bo jasno navedeno, kdo bo ta denar vrnil, če igre ne bodo izpeljane. Od takrat so nenadoma skrivnostno potihnila opozorila in grožnje, da se s plačilom mudi, da so na svetovni študentski športni zvezi že hudo nestrpni in da nam bodo zdaj zdaj univerzijado »vzeli«, saj da v vrsti stoji že več mest, ki se potegujejo za organizacijske pravice. Od teh izjav je minilo že pol leta, univerzijade »nam« še vedno niso vzeli, pristojbina pa je še kar na računu ministrstva, saj v občinah organizatoricah ali tamkajšnjih športnih združenjih ni junaka, ki bi prevzel odgovornost za izvedbo tekmovanja. Ko je bilo treba zahtevati denar, je bilo povsem drugače.

In kaj je ostalo od astronomskih več sto milijonov evrov, ki so jih župani na čelu z energičnim Francem Kanglerjem od države najprej zahtevali, celo z grožnjami, na koncu pa zanje že skoraj moledovali? Bolj malo. Zdaj se ukvarjajo z ustanavljanjem podjetja Univerzijada, d. o. o., v katero bodo partnerji vstopili s po 10.000 evri kapitala. Tri občine, ena študentska organizacija in »še kakšno podjetje«.

Skupaj bo imelo podjetje za izvedbo tako velikega športnega dogodka približno 50.000 evrov zagonskega kapitala, s katerimi bodo plačali najem pisarne in zaposlili direktorja. Tudi za dnevnico ali dve bo najbrž ostalo. Še vedno pa organizatorji niso javnosti predstavili niti enega zasebnega podjetja, ki bo pristopilo k podjetju Univerzijada. Poleg tega pol leta po ofenzivi, s katero so si občine od države poskušale zagotoviti čim več denarja za izvedbo projekta, organizatorji še vedno niso pripravili projektnih dokumentacij, s katerimi bi kandidirali na evropskih razpisih.

Tako javnost kljub številnim tiskovnim konferencam ne pozna niti osnovnih dejstev: koliko denarja organizatorji res potrebujejo za izvedbo tekmovanja, koliko bodo stale naložbe v športno infrastrukturo, katere od teh so res nujne in katere ne, kdaj je skrajni rok za začetek gradnje objektov itd. Mimogrede: na vladi so izračunali, da je na vseh ministrstvih, od gospodarskega, ki skrbi tudi za turizem, do prometnega, šolskega in ostalih na voljo »le« kakšnih petdeset milijonov evrov evropskega denarja. In vsega gotovo ne bodo namenili Mariboru. Vprašanje je tudi, ali organizatorji res pričakujejo, da bo ministrstvo za šolstvo in šport »padlo na finto« in bo odgovornost za morebitno vračilo treh milijonov evrov zaupalo podjetju z nekaj deset tisočaki kapitala.

Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. Ker so nekateri lokalni veljaki očitno ocenili, da bi lahko bila univerzijada odlična priložnost, da komu kane v žep kaj denarja, so na koncu z nenavadnimi potezami, zavajanjem in izsiljevanjem od projekta odvrnili skoraj vse, ki bi morali biti zraven. Tudi univerzo, ki je v tem (kakor v vsakem drugem) okolju pomembni dejavnik razvoja. Ker komu pa je navsezadnje namenjena univerzijada? V Mariboru očitno vsem drugim prej kot študentom.

Iz četrtkove tiskane izdaje Delo