Tiskane izdaje
Bruselj - Upam, da bomo Nizozemsko uspeli prepričati v odmrznitev trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Srbijo, je danes ob prihodu na zasedanje evropskih zunanjih ministrov v Bruslju menil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Slovenija, tako kot vse preostale članice razen Nizozemske, takšno potezo podpira.
Francosko predsedstvo, Evropska komisija in večina držav članic menijo, da je julijska aretacija nekdanjega političnega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića zadostno "izboljšanje" sodelovanja Beograda s Haagom za uveljavitev trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, podpisanega aprila med slovenskim predsedovanjem.
"Slovenija je zato, da se začasni sporazum sprosti," je danes poudaril minister Rupel. "Mislim, da je treba nadaljevati politiko, ki se je pokazala kot pravilna. Zagovarjali bomo takšno rešitev, saj mislimo, da Srbija sodeluje s Haagom. Aretacija Karadžića je bila dokaz za to. Želimo, da se ta politika nadaljuje in treba je podpreti tiste, ki jo izvajajo," je pojasnil.
Nizozemska pa za uveljavitev trgovinskega dela sporazuma, imenovanega začasni sporazum, vztraja pri "popolnem sodelovanju" Beograda s haaškim sodiščem. Nizozemska naj bi bila pripravljena popustiti, če bi glavni haaški tožilec Serge Brammertz, ki bo danes prav tako v Bruslju, ocenil, da je sodelovanje celovito.
"Nizozemska je v preteklosti imela nekaj težav s takšnim razmišljanjem, vendar smo jo prepričali. Upam, da bo danes tudi en tak dan, ko bomo lahko naše nizozemske prijatelje prepričali," je bil glede možnosti za spremembo nizozemskega stališča previden minister Rupel.
Brammertz se bo danes udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU po tridnevnem obisku v Beogradu minuli konec tedna. Za zdaj je o sodelovanju Beograda s Haagom izrazil "previden optimizem", vendar mnogi menijo, da ne bi prišel v Bruselj, če ne bi želel posredovati pomembnega sporočila.
Brammertzov obisk v Bruslju je tako mogoče tolmačiti kot znak, da si Srbija lahko obeta premik v odnosih z EU, čeprav so diplomatski viri previdni in poudarjajo, da do ponedeljka ni pričakovati spremembe nizozemskega stališča, češ da se vlada zaradi časovnih omejitev niti ne more ustrezno posvetovati s parlamentom.
Če bi Srbija uveljavila trgovinski del sporazuma, bi pogoj aretacije nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je poleg Karadžića obtožen najhujših zločinov v vojni po razpadu Jugoslavije, ostal za zeleno luč za ratifikacijo celotnega sporazuma v državah članicah.
Za Nizozemsko je sodelovanje Srbije s Haagom pri iskanju najbolj iskanega haaškega obtoženca Mladića še posebej občutljivo vprašanje zaradi vloge nizozemskih vojakov v pokolu v Srebrenici, v katerem je bilo ubitih najmanj 8000 ljudi in za katerega je med drugim obtožen Mladić. Zaradi Srebrenice je leta 2002 celo odstopila tedanja vlada Wima Koka.
Začasni sporazum združuje trgovinske določbe sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki je za državo v čakalnici EU prvi korak na poti k polnopravnemu članstvu v uniji. Sporazum kot celoto morajo ratificirati vse države članice in Srbija, ki je to storila v torek. Tako kot začasni sporazum je za zdaj zamrznjena tudi ratifikacija v državah članicah.
