IMF: Poskrbite za privatizacijo 
in reforme, dokler je še čas

Po mnenju IMF je del zaposlenih zelo zaščiten, mladi in ženske pa so zaščitni premalo, zato je njuna reforma trga dela.

Objavljeno
02. oktober 2012 12.07
Posodobljeno
02. oktober 2012 14.46
suhadolnik evri
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana - Slovenija mora med poletom skozi vihar zamenjati štiri motorje: sanirati finančni sektor, poskrbeti za privatizacijo ter izvesti pokojninsko reformo in reformo trga dela, je vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonio Spilimbergo metaforično orisal izsledke misije.

IMF napoveduje, da se bo slovenski BDP letos znižal za 2,2 odstotka, prihodnje leto pa za en odstotek, in nam priporoča, da čim prej prestrukturiramo ter privatiziramo podjetja in banke.

»Nadaljevati bi morali fiskalno konsolidacijo, ki jo je začela vlada. Ta je na kratek rok boleča, a je nujna, saj bi bilo sicer nezaupanje v Slovenijo večje,« je še poudaril Spilimbergo in dejal, da so zdaj strukturne reforme še pomembnejše od samih številk primanjkljaja. »Predlog pokojninske reforme, ki jo je pripravila vlada, je pomemben, a po naših preračunih bodo z leti še potrebne nove reforme. Bolj ko boste čakali, bolj nepravičen bo pokojninski sistem.«

IMF opozarja, da je pri nas del zaposlenih zelo zaščiten, drugi del (ženske, mladi) pa je zaščiten premalo, kar kaže skoraj 19-odstotna stopnja brezposelnosti med mladimi. »Zato je reforma trga dela nujna, še posebno za mlade in njihovo prihodnost. Kajti več zaščite za zaposlene, pomeni manj zaščite za nezaposlene,« je opozoril Spilimbergo.

Se Slovenija še lahko izogne zaprosilu za tujo pomoč? »O bailoutu odloča vlada in vaša vlada je jasno rekla, da si tega ne želi in tega doslej ni zahtevala. Če Slovenija pogumno uvede vse reforme, bo to zadoščalo za pridobitev zaupanja trgov,« je pojasnil Spilimbergo.

»Upam, da bo slovenska javnost podprla vladne reforme, saj je časa, ko bo za to še priložnost, zelo malo. Naloga vlade je, da v teh težkih časih prepriča domačo javnost in mednarodne investitorje. Dosežki vlade in drugih oblasti zaslužijo podporo javnosti,« je ob predstavitvi izsledkov misije povedal Johan Prader, novi direktor vzhodnoevropske konstituence v IMF, kamor sodi tudi Slovenija.

Za slabo banko še ni ustreznega okvira

Zelo pomembno je, da v prihodnjih mesecih pripravite ustrezen okvir [za delo t. i. slabe banke], s tem se strinjamo vsi, tudi guverner BS in minister za finance, je dejal Spilimbergo. Pojasnil je, da »je za zdaj še nekaj razprave, kaj je ustrezen okvir, načelno pa se vsi strinjajo, da je treba nekaj storiti. Najpomembneje pa je, da se take stvari [slabe terjatve] ne ponovijo v prihodnje. Zato je tako pomembna privatizacija bank.«

Na vprašanje Dela, ali je vladni koncept t. i. slabe banke prava rešitev ali pa bi ga morali spremeniti in o njem še razpravljati, kar je predlagala Banka Slovenije, je Spilimbergo povedal, da »je bilo zelo pomembno, da je vlada predvidela fiskalne stroške za sanacijo bank, postavila zelo visoko številko kot kratkoročni strošek in hkrati dala vedeti, da se je pripravljena spopasti s temi vprašanji. Druga pomembna stvar pa so spodbude. Nekatera podjetja so prezadolžena. Zato je pomembno imeti agencijo, ki jih sanira in spravi v tek. Načelno pa je to dobra ideja.«

Na vprašanje ministru Šušteršiču, zakaj želi vlada Banki Slovenije z amandmaji k predlogu zakona o krepitvi stabilnosti bank, ki je v parlamentarni proceduri, vzeti še eno mesto neizvršnega direktorja, je minister povedal, da »je Banka Slovenije v usklajevanjih predlagala, da tega direktorja ne želi imeti, in smo pač upoštevali njeno željo«. In komentar guvernerja BS Marka Kranjca: »Zadnjega predloga nisem videl, je pa tako, kot je povedal minister.« Ob tem je še pojasnil, da je »vprašanje, koliko Banka Slovenije lahko pripomore k upravljanju slabih terjatev. Na odboru za finance sem jasno povedal, da mi tega znanja nimamo. Če vzamemo svojo odgovornost resno, ne čutimo, da bi lahko pripomogli k temu.«