Upokojenci bi radi nazaj, kar so v krizi izgubili 

Ljubljana – »Ker postajamo država revnih in nezadovoljnih upokojencev, vse več naših članov zahteva radikalne sindikalne akcije. Menijo, da bo treba iti na ulice in pred organe oblasti ter si tako izboriti pravice za dostojno življenje,« je na prvem pogovoru z ministrico za delo opozorila Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije.

Na sestanku predstavnikov upokojenskega sindikata in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se pogovarjali predvsem o tem, kako popraviti krivice, ki jih trpijo upokojenci zaradi pretiranega varčevanja v zadnjih desetih letih in zaradi neugodnih določb reformnih zakonov, uveljavljenih v letih 2000 in 2013, je povedala Ćetkovićeva.

Delež pokojnin v BDP se znižuje

Predstavniki sindikata so poudarili, da je po petih letih gospodarske rasti čas, da upokojenci dobijo nazaj tisto, kar jim je bilo odvzeto zaradi interventnih in reformnih ukrepov, zlasti zujfa, pri čemer so zaradi neusklajevanja izgubili več kot desetino odmerjene pokojnine. Razmerje med plačami in pokojninami je s 77,7 odstotka leta 2000 padlo na 58,4 odstotka. Predlagajo sprejetje programa, po katerem bi upokojencem v treh letih vrnili tisto, kar so izgubili v minulih letih. Opozorili so, da se delež pokojnin v BDP znižuje in je veliko nižji kot na primer v Avstriji in drugih državah EU. Zanje predlog o izredni, le enainpolodstotni uskladitvi pokojnin, ki bi bila izvedena šele decembra, ni sprejemljiv.

Ministrica Ksenija Klampfer in državna sekretarka Breda Božnik sta dejali, da je takšno stanje posledica prejšnjih odločitev in razmer, vendar pa bodo možnosti javnih financ vplivale tudi na prihodnje odločitve. Pripravljajo spremembe, ki naj bi odpravljale krivice iz prvega in drugega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo predvsem na odmerne odstotke, valorizacijske količnike in formule uskladitve pokojnin.

Tudi na ministrstvu zaznavajo težave pri plačevanju bivanja v domovih za starejše, podražitve oskrbnin, razlike, ki nastajajo med domovi v lasti občin in zasebnimi s koncesijo, neizvedene razmejitve socialnih storitev od zdravstvenih, pri čemer bi morali bolj sodelovati ministrstvi za zdravje in za delo, je pogovor povzela Ćetkovićeva. Strinjajo se tudi, da so normativi in standardi storitev zelo zastareli in da je treba sprejeti nove.

Opozorili so tudi na problematiko, da s plačevanjem oskrbnine oskrbovanci v domovih, ki so v lasti zasebnikov s koncesijo, pomagajo odplačevati najete kredite, kot je mogoče razumeti. Ob tem je Božnikova dejala, da država nima denarja za gradnjo novih domov, zato bo lahko pomagala zadovoljevati potrebe po novih domovih samo s pomočjo pri pridobivanju evropskih sredstev. V sindikatu upokojencev pa so prepričani, da bi v gradnjo domov lahko investiral nepremičninski sklad, ki deluje pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predstavniki ministrstva so še povedali, da je zakon o dolgotrajni oskrbi 95-odstotno pripravljen, kar pa še ne pomeni, da bo kmalu sprejet. Pripravljajo tudi spremembo ureditve dvojnega statusa upokojencev, s katero naj bi odpravilo omejitve dela in zaslužka.

V pripravi akcijski načrti za dolgoživo družbo

Ministrica je še pojasnila, da vsa ministrstva pripravljajo akcijske načrte za izvajanje julija 2017 sprejete strategije o dolgoživi družbi, v nekaj mesecih naj bi jih obravnavala vlada. Kot je poudarila na sestanku, se zaveda, da država za upokojence ne skrbi dovolj organizirano, zato podpira ustanovitev urada za starejše, ki bi lahko imel sedež na ministrstvu za delo ali pa v kabinetu predsednika vlade. Pred slabim letom dni pa je bil ustanovljen tudi 24-članski svet za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje, ki naj bi omogočal stalen dialog in aktivno sodelovanje deležnikov pri izvajanju ukrepov, ki se nanašajo na dolgoživo družbo.