Uradne ure na upravnih enotah tudi ob sobotah

Vlada je na današnji seji sprejela spremembe uredbe o upravnem poslovanju, ki ureja uradne ure v javni upravi. Uradne ure bodo tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure.

Objavljeno
29. marec 2007 18.45
Greor Virant
Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela spremembe uredbe o upravnem poslovanju, ki ureja uradne ure v javni upravi. Število ur in dni, ki so namenjeni poslovanju s strankami, se povečuje. Uradne ure bodo tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure, je po seji vlade dejal minister za javno upravo Gregor Virant.

Po novem bodo uradne ure na upravnih enotah tudi ob torkih, v sredo pa se podaljšujejo do 18. ure.

Spremembe začnejo veljati s 1. majem

Po spremembah, ki bodo začele veljati s 1. majem, se uradne ure vsako prvo oziroma drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure kot novost uvajajo na vseh upravnih enotah in območnih enotah organov. Predstojnik bo odredil, da med uradnimi urami niso na delovnih mestih vsi zaposleni v organu, ampak samo tisti, ki jih posebej določi.

Posebnost glede ureditve uradnih ur je s spremembami uredbe zaradi večje zgoščenosti prebivalstva in s tem večjega števila upravnih nalog vzpostavljena za območje Upravne enote Ljubljana. Ta in tudi območne enote organov, ki delujejo na tem območju, bodo izvajale uradne ure v večjem obsegu kot organi na drugih območjih države. V Ljubljani že dolgo časa poteka delo v dveh izmenah in zato so tu zagotovljene daljše uradne ure kot drugje, je dejal Virant.

Sindikati nasprotujejo uvedbi ene uradne sobote

Razširjanje uradnih ur upravnih enot in delo ob sobotah je po oceni sindikatov nepotrebno, je povedal sekretar republiškega odbora Sindikata državnih in družbenih organov Drago Ščernjavič. V sindikatu bodo tako pozorno spremljali izvajanje sprejetih sprememb uredbe in po potrebi tudi ustrezno ukrepali.

Sindikati državnih organov so imeli v zvezi z uredbo o upravnem poslovanju nekaj krogov usklajevanj. Po zadnjem srečanju z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom pa so odstopili od namere podpisa ponujenega dogovora s strani ministra glede začasne oblike uvajanja poskusnega obdobja, "ker nas je hotel v sindikalnih aktivnostih omejiti", je pojasnil Ščernjavič.

Minister Virant je povedal, da spremembe uredbe s sindikati niso dokončno usklajene, saj še vedno nasprotujejo uvedbi ene uradne sobote v mesecu.

Vlada je tudi ministrstvu za pravosodje naložila, da skozi sodni red uskladi uradne ure sodišč oz. zemljiške knjige in sodnega registra z državno upravo, je povedal minister.

Vlada bo tudi občinam priporočila, da svoje uradne ure čim bolj prilagodijo uradnim uram upravnih enot in območnih enot organov. Zgolj z razširitvijo uradnih ur teritorialnih organov državne uprave, ne pa tudi organov samoupravnih lokalnih skupnosti, bi se namreč lahko dogajalo, da bi uporabnik v popoldanskih urah ali soboto opravil storitev iz državne pristojnosti, za storitev iz izvirne lokalne pristojnosti pa bi npr. še vedno potreboval dela prost dan, poudarjajo na ministrstvu za javno upravo.

Po novem letu bodo naredili analizo, ali so stranke novosti sprejele ali ne. Če se bo izkazalo, da jih sprejemajo, bodo s tem nadaljevali, sicer pa bodo uradne ure ob sobotah ukinjene oz. jih bodo ohranili tam, kjer bodo stranke to želele.

Vlada za celovito ureditev štipendijskega sistema

Vlada je pripravila predlog zakona o štipendiranju, s katerim naj bi celovito uredili štipendijski sistem. Število štipendistov naj bi se povečalo, pospešili pa naj bi tudi dodeljevanje kadrovskih štipendij, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs.

Predlog zakona med drugim predvideva, da bi se republiška štipendija preimenovala v državno. Vstopni cenzus za njeno pridobitev bi se od 130 odstotkov bruto zajamčene plače (309,05 evra) na družinskega člana dvignil na 60 odstotkov minimalne plače (313,10 evra) na družinskega člana. Cenzusa za pridobitev Zoisove štipendije pa ni, je povedal Štrovs.

Zvišanje zneskov in dodatkov štipendij

Zneski štipendij in dodatkov k štipendijam so bodo zvišali, vendar selektivno. Tako se bo za 11 odstotkov dvignila državna štipendija za dijake in študente, za 22 odstotkov se bo v primerjavi s sedanjim zneskom pri državni štipendiji zvišal najvišji dodatek glede na dohodke v družini (za revnejše bodo štipendije višje), za 21,7 odstotka pa se bo zvišal dodatek za področje izobraževanja, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

V predlogu zakona je predvideno, da bodo o državni štipendiji na prvi stopnji odločali centri za socialno delo, ki imajo v svojih računalniških bazah večino podatkov o štipendistih in njihovih družinah že iz postopka za otroški dodatek.

Cenzusa za pridobitev Zoisove štipendije ni, je poudaril Štrovs. Predlog zakona opušča nekatere dosedanje kriterije za pridobitev Zoisove štipendije, ohranja pa se učni oziroma študijski uspeh. Poleg uspeha se uvaja še pozitivno mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe, za študente pa uvrstitev med najboljših nekaj odstotkov študentov v svoji generaciji. Ne glede na uspeh predlog uvaja nov kriterij za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja tako za dijake kot študente.

Na novo uveden tudi dodatek za vrsto in področje izobraževanja

Po predlogu bo k Zoisovi štipendiji pripadal tudi dodatek glede na dohodek na družinskega člana, ki ga po veljavnem sistemu ni. Na novo je uveden tudi dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki omogoča zaposljivost glede na potrebe gospodarstva in trga dela, ki ga do zdaj prav tako ni bilo.

Predlog omogoča sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo delodajalci in nosilci regijskih štipendijskih shem ali lokalne skupnosti. S tem naj bi vplivali na uskladitev ponudbe in povpraševanja po kadrih v posamezni regiji in na znižanje strukturne brezposelnosti. Sofinanciranje bo v višini 50 odstotkov posamezne štipendije, vendar največ v višini 30 odstotkov minimalne plače.

Predlog zakona uvaja evropski življenjepis in zbirno mapo, ki jo bo moral kandidat predložiti k vlogi o pridobitvi štipendije. Tako naj bi spremljali štipendistove dosežke ne le doma, ampak tudi v tujini.

Predlog zakona na novo uvaja nagrado za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe, ki znaša od 500 do 5000 evrov dijaku ali študentu, ki bo z izjemnimi dosežki prispeval k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem in okoljevarstvenem področju. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije bo izplačal enkratno nagrado ne glede na to, ali je štipendist ali ni.

Sredstva za izplačevanje državnih štipendij, Zoisovih štipendij in sofinanciranje kadrovskih štipendij in nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe zagotavlja državni proračun.

Dražje avtomobilsko zavarovanje


Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki predlaga zvišanje minimalne zavarovalne vsote za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

Noveliranje zakona o obveznih zavarovanjih v prometu je potrebno predvsem zaradi vgradnje določb evropske direktive. Predlog novele zakona tako določa višje minimalne zavarovalne vsote za zavarovanje avtomobilske odgovornosti ter ustrezno prehodno obdobje za prilagoditev zavarovalnic. Ena pomembnejših novosti predlagane novele je možnost, da oškodovanci za reševanje svojih odškodninskih zahtevkov pridobijo podatke iz zbirke elektronskih zapisnikov policije o prometnih nesrečah. Vlada bo predlog zakona posredovala v DZ v sprejem po skrajšanem postopku.