Tiskane izdaje
Damir Avdić, ki se je rodil leta 1964 v Tuzli v Bosni, živi v Sloveniji od leta 2009. Glasbenik, ki je med drugim napisal nekaj romanov in monodramo ter izdal pesniško zbirko, ima status samostojnega kulturnega delavca. Poročen je z igralko in pedagoginjo Barbaro Kranjc, s katero ime dva mladoletna otroka. Kot tujec ima dovoljenje za začasno bivanje. Oziroma ga je imel do pred nekaj meseci. Ko je zadnjič vložil prošnjo za podaljšanje, so mu jo na oddelku za tujce ljubljanske upravne enote zavrnili, češ da ne nima dovolj sredstev za preživljanje. Po zakonu o tujcih mora tujec za pridobitev dovoljenja za bivanje izkazovati dovolj sredstev, da ni upravičen do denarne socialne pomoči oziroma, povedano drugače, da ni breme države. Ta meja je približno 270 evrov. Damir Avdić pa na mesec zasluži med 900 in 1000 evri, oba z ženo sta polno zavarovana, žena je polovično zaposlena na šoli, plačujeta dohodnino. »Trik« je v tem, da ima Avdić kot samostojni kulturni delavec 70 odstotkov prihodkov normiranih, kar pomeni, da so neobdavčeni. Zato so mu uradniki kot prihodek priznali le obdavčeni del, nekaj več kot 200 evrov na mesec, in prošnjo zaradi tega zavrnili. Po drugi strani pa mu, na primer, center za socialno delo takrat, ko računa višino plačila vrtca, upošteva vse dohodke.
Za UE premalo, za CSD preveč
Dopisovanje med umetnikom in upravno enoto je trajalo več mesecev, a so bili uradniki neomajni. Izdali so odločbo, da Avdiću ne podaljšajo dovoljenja za začasno bivanje. In če bo odločba postala pravnomočna, bo moral zapustiti Slovenijo in družino.
Pri tej zgodbi sta zanimivi še dve stvari, ki ju nikakor ne bi mogli označiti za malenkosti. Na upravni enoti, kjer niso upoštevali denarja na Avdićevem bančnem računu, so mu nekako neuradno namignili, naj si zagotovi nakazilo v ustrezni višini, pa bo predpisom zadoščeno. V to ni privolil, saj družino preživlja s svojim delom. Da bi dokazal absurdnost situacije, sta Avdić in njegova žena na centru za socialno delo zaprosila za denarno socialno pomoč. Zaradi previsokih dohodkov so jima jo seveda zavrnili.
Na upravno enoto smo med drugim vprašali, kako preverjajo dohodke. Odgovorili so nam, da so zagotovljena sredstva za preživljanje določena v 128. členu zakona o tujcih: »Preverjanje dokazil, s katerimi tujec izkazuje zagotovljena sredstva za preživljanje, je odvisno od tega, katera sredstva, ki jih določa zakon, tujec v postopku izkazuje.«
Avdićev zastopnik Dino Bauk je vložil pritožbo na ministrstvo za notranje zadeve. Upa, da jo bodo ugodno rešili in da ne bo treba v tožbo. »Človeku odrekajo temeljno pravico do bivanja in vzdrževanja družine. Vztrajajo v nerealni situaciji in ustvarjajo hude posledice,« je komentiral Bauk.
Problem dobička in dohodka
Z odprtim pismom podpore Avdiću se je v ponedeljek oglasil Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa, kjer so opozorili tudi na sporno pravno ureditev. Zapisali so, da se je umetnik znašel v pasti samozaposlenega v kulturi, ki je v primežu zakona o gospodarskih družbah, po katerem se njegov prihodek obravnava kot dobiček. »Ker se je odločil za ugotavljanje normiranih odhodkov namesto dejanskih, plačuje davek le od petine prihodkov. Ta se šteje za razpoložljiva sredstva za preživljanje. Drugih 80 odstotkov pa predstavlja kritje stroškov poslovanja,« so zapisali in poudarili, da tudi zato podpirajo spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, s katerim bodo samozaposleni v kulturi uvrščeni v kategorijo delavcev in bo mogoče njihov prihodek razumeti predvsem kot osebni dohodek. Na kulturno ministrstvo, davčno upravo in druge pristojne pa so apelirali, naj presežejo nesmisle in krivične birokratske norme ter Avdiću priznajo pravico do bivanja in ustvarjanja.
