Tiskane izdaje
Izobraževanje je investicija, ki ima pozitivne posledice tako za posameznike kot za družbo, je prepričan Urbanc. A diploma v kriznih časih še ni garancija za službo. Za večjo zaposljivost diplomantov bi morali po mnenju Urbanca okrepiti sodelovanje med izobraževanjem ter gospodarskim in negospodarskim sektorjem, da bi imeli študenti že med študijem možnost spoznati podjetja, delovne procese, s projekti bi jim lahko pomagali iskati konkretne rešitve. Pomagalo bi tudi subvencioniranje zaposlitev mladih.
Hkrati bi morali okrepiti karierno svetovanje, ne le med študijem, tudi v osnovni in srednji šoli. Tako bi posameznik dobil informacije, na podlagi katerih bi se lažje odločil za smer nadaljnjega izobraževanja oziroma bi se lažje vključil na trg dela.
ŠOS po navedbah Urbanca že dalj časa opozarja tudi na pomen študijske prakse. Ta bo zato tudi osrednja tema letošnjega posveta s področja visokega šolstva, ki ga novembra organizira ŠOS. Korak v pravo smer je sicer po njegovem mnenju beleženje neformalno pridobljenih izkušenj v sistemu Nefix.
Bolonjska reforma nekje presegla pričakovanja, drugje razočarala
Ob tem Urbanc izpostavlja, da se trg dela in politika zaposlovanja nista prilagodila spremembi ravni izobrazbe slovenskih študentov, ki jo je prinesla bolonjska reforma. Tako se je po njegovih besedah zgodilo, da so študentje prisiljeni k vpisu na drugo bolonjsko stopnjo, da lahko konkurirajo na trgu dela z diplomanti starih univerzitetnih programov.
Od bolonjske reforme so sicer študenti po Urbančevih besedah veliko pričakovali, predvsem da bodo deležni zanimivih vsebin, aplikativnih znanj, primerljivosti izobrazbe, večje zaposljivosti in mobilnosti, priznavanja neformalnega izobraževanja, da bo študent v središču študijskega procesa. In seveda so imeli velika pričakovanja tudi glede kakovosti študija.
Nekaj sprememb je po njegovem mnenju celo preseglo svoja pričakovanja, je pa nekaj tudi takšnih, ki so se nekoliko izrodile. »Dobili smo prepakirane stare predmete in programe, teorijo brez prakse, kopičenje nepotrebnih obveznosti, neprimerljivost ravni izobrazbe in znanj, neopredeljene kompetence in nižje ravni izobrazbe, finančne ovire, vprašljivo vrednost naših diplom ter instant programe in nezmožnost njihove kritične ocene,« izpostavlja Urbanc.
Zaradi slabega socialnega položaja vse več vlog za bivanje v študentskih domovih
Sicer pa je za študente v Sloveniji po oceni predsednika ŠOS dobro poskrbljeno. »Ureditev subvencionirane študentske prehrane je dober primer in zgled tudi za marsikatero drugo državo. Osnovni cilj tega programa je, da študent dnevno zaužije vsaj en topel obrok,« pravi Urbanc in dodaja, da je z dodatnimi omejitvami razpisa ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poskrbelo, da se je število ponudnikov hitro pripravljene in večinoma nezdrave hrane v tem sistemu zmanjšalo.
Tudi ŠOS daje velik poudarek zdravi prehrani s projektom Jem zdravo. Študiram s polno paro!, s katerim želijo spodbuditi mlade, da si tudi sami pripravljajo zdrave in polnovredne obroke, saj lahko dobro študira le zdrav študent, navajajo.
Pri zagotavljanju bivanjskih pogojev za študente se pomanjkanje prostora v študentskih domovih kaže predvsem na primorski univerzi, kjer že več let obljubljajo začetek gradnje novih študentskih domov. Za prihodnje leto je sicer predviden začetek obnove stavbe za dijaškim domom, kjer naj bi uredili študentske sobe, je dejal Urbanc.
Vse večje število vlog za subvencionirano bivanje pa kaže na slabšanje socialnega položaja študentov. Zato bo v prihodnje treba razmišljati tudi o gradnji novih kapacitet, poudarja sogovornik. Ob tem dodaja, da so cene sob pri zasebnikih občutno višje kot v domovih. Poleg tega namerava vlada z novim študijskim letom še zmanjšati subvencijo za bivanje pri zasebnikih s 40 na 32 evrov, čemur ŠOS po Urbančevih navedbah odločno nasprotuje.
Več štipendij bi razbremenilo družinske proračune oz. študente
Čeprav je študij brezplačen, pa je z njim torej povezanih veliko stroškov. Ti so se v zadnjih desetih letih povišali za več kot dvakrat, kar marsikateremu študentu predstavlja resno težavo, poudarja predsednik krovne študentske organizacije. »Predvsem z več štipendijami bi lahko bistveno pripomogli k razbremenitvi družinskih proračunov oziroma študentom ne bi bilo treba delati samo zato, da preživijo,« je pojasnil.
ŠOS sicer zavzema stališče, da naj vsako delo šteje. To pomeni, da je priznano kot delovna izkušnja, pa tudi, da se iz študentskega dela vplačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Predvsem pa zagovarjajo preprečevanje anomalij v študentskem delu skozi strožji nadzor in sankcioniranje kršitev, je navedel Urbanc.
ŠOS sicer kljub bistvenemu zmanjšanju obsega študentskega dela in posledično upadu sredstev iz naslova koncesij ni okrnil projektov, namenjenim študentom. Zmanjšali so stroške in k projektom pritegnili partnerje, še dodaja Urbanc.
