Urbanistična in arhitekturna stroka o ukrepih omejevanja prometa v Stari Ljubljani

Stroka si glede pozitivnih in negativnih posledic uvedbe območja za pešce ni enotna.

Objavljeno
14. december 2011 14.35
Posodobljeno
14. december 2011 17.00
Samo Petančič, Ljubljana
Samo Petančič, Ljubljana

Ljubljana - Čeprav zaprtje središča mesta, ki je obiskovalcem zelo všeč, hvalijo predvsem njegovi avtorji, stanovalcem starega mestnega jedra pa so manj navdušeni, tudi urbanistična in arhitekturna stroka celo več let po njegovi uvedbi nista enotni glede pozitivnih ali negativnih posledic uvedbe območja za pešce.

Ugledni arhitekt in predavatelj na fakulteti za arhitekturo Fedja Košir pravi, da gre pri zaprtju središča mesta za neke vrste eksperiment, ki se morda ni povsem posrečil. Opozarja, da mestni načrtovalci morda niso pretehtali  vseh posledic, ki jih bo taka ureditev prinesla občanom, hkrati pa vztraja, da stanovalci Stare Ljubljane niso majhna skupina, ki bi jo lahko spregledali.

Mešane vtise o prijaznosti in smiselnosti uvedbe zaprtja omenjenega območja ima tudi Maja Ivanič, predsednica društva arhitektov Ljubljane. Strinja se, da se je z zdajšnjim županom Zoranom Jankovićem in podžupanom Janezom Koželjem prometna situacija umirila in uredila. Stara Ljubljana je postala prijetna peš cona mesta, ki jo uživajo, se v njej družijo in zadržujejo tako prebivalci Stare Ljubljane, kot ostali Ljubljančani in turisti. Hkrati pa ocenjuje, da bi problem dostave v Stari Ljubljani verjetno rešilo že večje število Kavalirjev, predvsem pa s strani mesta načrtovana in kontrolirana ponudba, ki bi morala tudi v samem centru mesta zagotoviti dovolj trgovin s prehrambeno in tehnično-gospodinjsko vsebino.