Ureditev poslanske imunitete ostaja nespremenjena

Čeprav se poslanska večina strinja, da je sedanja ustavna ureditev imunitete neustrezna, pa se v DZ niso zedinili glede stališč, ki naj bi jih ustavna komisija upoštevala pri pripravi ustavnega zakona.

Objavljeno
08. marec 2007 20.30
Mitja Slavinec, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac
Ljubljana - DZ je s 50 glasovi za in 12 proti ustavil ustavnorevizijski postopek s področja poslanske imunitete. Čeprav se poslanska večina strinja, da je sedanja ustavna ureditev imunitete neustrezna, pa se poslanke in poslanci niso zedinili glede stališč, ki naj bi jih ustavna komisija upoštevala pri pripravi ustavnega zakona. Ker nobeden izmed predlogov ni bil potrjen z zahtevano večino, je postopek ustavnih sprememb ustavljen, enakega predloga pa v tem mandatu ne bo več mogoče obravnavati.

Predlog za začetek postopka za spremembo 83., 100. in 167. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona je v zakonodajno proceduro vložila skupina 60 poslancev (koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS ter opozicijskih SD in SNS) s prvopodpisanim predsednikom DZ Francetom Cukjatijem, državni zbor pa je sklep o začetku postopka ustavnih sprememb sprejel na lanskem majskem zasedanju.

Predlagana sprememba 83. člena ustave predvideva, da se procesnopravna (nepoklicna) imuniteta poslanca v celoti odpravi, materialnopravna (poklicna) imuniteta pa se razširi. In sicer tako, da izključuje poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost poslanca in začetek postopka zoper njega za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju poslanske funkcije. To pomeni za izrečeno mnenje ali glas ne samo na sejah DZ ali njegovih delovnih teles, temveč širše pri opravljanju poslanske funkcije.

Čeprav je bil kompromisni predlog deležen širše podpore, pa se je zapletlo na seji ustavne komisije. K delovnemu besedilu ustavnega zakona sta bili vloženi dve dopolnili. Člani komisije so sprejeli predlog, po katerem bi v ustavo zapisali izrecno izključitev imunitete za kršitve 63. člena ustave (ta določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nestrpnosti ter hujskanje k nasilju in vojni), v LDS pa bi poleg tega iz imunitete izvzeli tudi odškodninsko odgovornost razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve. V LDS so pri svojem predlogu vztrajali, čeprav bi se bili pripravljeni dogovoriti tudi za zoženje te izjeme, pri tem pa so jih podprli tudi poslanci SD. Zaradi nesoglasja o tem vprašanju predlog ustavnih sprememb ni dobil zadostne dvotretjinske podpore.

Spremembe ustave na področju sodstva ne bo

Državni zbor je z 39 glasovi za in 28 proti zavrnil predlog za začetek spremembe 129. člena ustave, ki govori o trajnosti sodniške funkcije. Namen predlaganih sprememb, ki bi uvedla sodnike za določen čas, naj bi bil zagotoviti ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, a vladni predlog potrebne dvotretjinske večine poslancev ni prepričal.

Razlogi za pripravo osnutka ustavnega zakona so sodni zaostanki in z njimi povezana svarila s plačilom odškodnin zaradi teh zaostankov, je v okviru razprave povedal pravosodni minister Lovro Šturm. Predlagana sprememba bi tako omogočila imenovanje sodnikov za določen čas, vendar le z namenom zagotavljanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Sodniki, ki bi bili izvoljeni za dobo petih let, se bi dodelili sodiščem, ki imajo največ sodnih zaostankov. To so predvsem sodišča v največjih urbanih predelih v Sloveniji, kjer so se sodni zaostanki tudi skoncentrirali, je še povedal Šturm.

Sprejete spremembe pri soupravljanju delavcev

DZ je z 42 glasovi za in 25 proti sprejel novelo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, s katero se v celoti ureja soupravljanje delavcev v obeh sistemih upravljanja - enotirnem in dvotirnem. DZ je opravil tudi drugo branje novele zakona o finančnem poslovanju podjetij, vendar bo obravnavo zaradi napovedi SDS o vložitvi dopolnila dokončal šele v petek.

Novela zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe uresničuje prek predstavnikov delavcev v organih vodenja in nadzora družbe. Pri tem je v dvotirnem sistemu upravljanja to sodelovanje predvideno prek predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, lahko tudi v upravi družbe, v enotirnem sistemu upravljanja pa prek predstavnikov delavcev v upravnem odboru in komisijah upravnega odbora, lahko pa tudi med izvršnimi direktorji družbe.

Potrdili spremembe zakona o varstvu pred utopitvami

Poslanke in poslanci so ob zaključku današnjega dela zasedanja z 39 glasovi za in 21 proti potrdili še spremembe zakona o varstvu pred utopitvami. Novela, ki naj bi omogočila racionalizacijo, hkrati pa ne bi zmanjševala varnosti pred utopitvami, zaključuje dopolnjevanje normativne ureditve na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Novela določa, da mora pri športnih dejavnostih in javnih prireditvah organizator upoštevati ukrepe varstva pred utopitvami in zagotoviti navzočnost zadostnega števila reševalcev iz vode ali oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, ter ustrezno reševalno opremo. Določa še, da morajo organizatorji raftinga, kajakaštva, soteskanja in drugih podobnih dejavnosti s pridobitnim namenom za vsako skupino udeležencev zagotoviti navzočnost osebe, usposobljene za reševanje iz vode, ter potrebno reševalno opremo in sredstva.