Ureditev presejalnih programov neučinkovita

Ljubljana - Soočanje s problematiko rakavih bolezni na ravni države ni v celoti zadovoljivo, je v okviru revizije smotrnosti ugotovilo računsko sodišče. Sedanje stanje namreč ne omogoča uspešnega ter učinkovitega načrtovanja in izvajanja aktivnosti preventivnega zdravstvenega varstva.

Računsko sodišče je revizijo opravilo za obdobje od 1. januarja 2000 do 11. februarja letos, torej v obdobju ministrovanja petih ministrov: Marjana Jereba, Dušana Kebra, Andreja Bručana, Zofije Mazej Kukovič in Boruta Miklavčiča. Revizorji so preverjali normativno urejenost področja in oblikovanje politike rakavih bolezni, delovanje mreže akterjev, vključenih v sistem preventivnega zdravstvenega varstva rakavih bolezni ter stanje na področju načrtovanja ter izvajanja aktivnosti primarne in sekundarne preventive rakavih bolezni.

Državni revizorji so ocenili, da stanje na področju oblikovanja politike rakavih bolezni z vidika normativne urejenosti, načrtovanja aktivnosti in zagotavljanja kakovostnih podlag za njihovo izvajanje ni v celoti ustrezno. Poleg tega mreža akterjev, vključenih v sistem zdravstvenega varstva, ne zagotavlja učinkovitega izvajanja aktivnosti preventivnega zdravstvenega varstva rakavih bolezni, če ministrstvo ne opravlja osrednje povezovalne in koordinativne vloge.

Ocenjevanje uspešnosti izvajanja aktivnosti primarne preventive rakavih bolezni ni bilo mogoče, ker so cilji pomanjkljivo opredeljeni, ne obstajajo vsi predvideni akcijski načrti, ni ocene o doseganju ciljev ali pa je časovno obdobje, ki bi omogočilo njihovo merjenje, prekratko, še ugotavljajo državni revizorji.

Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti po prepričanju računskega sodišča obstaja tveganje, da ministrstvo za zdravje na področju izvajanja aktivnosti primarne preventive rakavih bolezni ni učinkovito. Nezadovoljivo je po mnenju državnih revizorjev tudi stanje na področju financiranja primarne preventive rakavih bolezni, saj vzpostavljeni sistem ne omogoča učinkovitega in uspešnega izvajanja aktivnosti.

Zaradi številnih ugotovljenih tveganj in pomanjkljivosti načrtovanje in izvajanje aktivnosti zgodnjega odkrivanja raka ni v celoti učinkovito, meni računsko sodišče.

Zato so državni revizorji ministrstvu za zdravje naložili, da v roku 90 dni predloži odzivno poročilo, v katerem mora izkazati izvedbo popravljalnih ukrepov ter predložiti poročilo o vzpostavitvi pogojev za delovanje državnih presejalnih programov zgodnjega odkrivanja raka v načrtovanem obsegu.

Poleg tega je računsko sodišče za uspešnejše in učinkovitejše soočanje s problematiko rakavih bolezni ministrstvu podalo tudi več priporočil, ki se nanašajo na celostno obravnavo in izvajanje politike rakavih bolezni ter nadaljevanje izvajanja obstoječih preventivnih aktivnosti in ukrepov za zmanjšanje možnosti nastanka raka.

Državni revizorji so v tej reviziji med drugim preverili delovanje sveta za zdravje RS, zdravstvenega sveta in razširjenih strokovnih kolegijev, Inštituta za varovanje zdravja, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Onkološkega inštituta, enota preventive ZD Ljubljana Cindi Slovenija in nevladnih organizacij.