Urejena Špica zaradi pogojev najema za zdaj nezanimiva za gostince

Tudi znižana najemnina za tretjino ni pritegnila nobenega gostinca, saj bi moral sam zgraditi in opremiti paviljon.

Objavljeno
20. september 2011 09.37
Posodobljeno
20. september 2011 10.00
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – Mestni občini niti v tretjem poskusu ni uspelo privabiti gostinca, ki bi bil pripravljen prevzeti gostinsko in kulturno ponudbo na Špici. In to kljub dejstvu, da je mesečno najemnino znižala za več kot dve tretjini od prvotne vrednosti. Ta je oktobra lani znašala 6000, februarja letos 3570, avgusta pa le še 1937 evrov.

Kot smo zvedeli na MOL, se v predpisanem roku namreč ni prijavil nihče, zato tudi ni bilo za včeraj napovedanega odpiranja ponudb. Da se niti po tretjem javnem zbiranju ponudb ni pojavil noben interesent, je najbrž kriv razpis oziroma posebni pogoji za najem gostinskega paviljona z zunanjimi površinami in baliniščem.

Občina namreč še vedno vztraja, da bi moral najemnik postaviti in opremiti gostinski vrt na svoje stroške. Tega bi moral zgraditi po načrtu projektne hiše Arhé oziroma arhitekta Jurija Kobeta in se hkrati pisno odreči morebitnemu zahtevku za povrnitev vloženega denarja. Ker je predviden strošek gradnje paviljona ocenjen na 60.400 evrov (brez opreme), v zameno pa bi bil najemnik oproščen le plačila najemnine za tri mesece, bi bil enkraten vložek gostinca precej velik.

Še huje je, ker si je v pogojih občina pridržala pravico najemniku vsiliti mestne prireditve, ki bi jim moral prilagoditi svoj program in delovni čas, poleg tega bi moral brezplačno zagotoviti dopoldanski, popoldanski in večerni kulturni program (otroške delavnice, koncerte, razstave, plesne, gledališke in druge prireditve – zvečer najmanj tri v tednu). Vsak ponudnik bi moral tudi predložiti brezpogojno bančno jamstvo za resnost ponudbe v znesku šestih izhodiščnih mesečnih najemnin. Najemnik bi podpisal petletno pogodbo, izjemoma (če bi bili z njim zelo zadovoljni in bi bilo to gospodarno) pa bi za isto dobo najem lahko podaljšal.

Ker bi torej najemnik moral še pred začetkom obratovanja zagotoviti denar za ureditev gostinskega vrta s paviljonom, sam priskrbeti gostinsko opremo, plačevati kulturnike, ki bi izvajali kulturni program, skrbeti za redno čiščenje in vzdrževanje okolice ter plačevati obratovalne in stroške uporabe stavbnega zemljišča, ni nikogar premamila niti nizka najemnina, ki za obračunskih 164 kvadratnih metrov znaša le dobrih 12 evrov za meter.