Uresničevanje obljube o razvojnem preobratu?

Predlog proračunov za leti 2010 in 2011 predvideva za 8,6 milijarde evrov prihodkov in za 10,48 milijarde evrov odhodkov, s čimer bo primanjkljaj spet pri petih odstotkih BDP, je ob predstavitvi predlogov povedal minister Franc Križanič.

Objavljeno
01. oktober 2009 09.36
Matjaž Ropret
Matjaž Ropret
Ljubljana - »S tema proračunoma poskušamo uresničevati obljube o razvojnem preobratu,« je ob predstavitvi predlogov proračunov države za leti 2010 in 2011 povedal finančni minister Franc Križanič. Proračun za prihodnje leto predvideva za 8,6 milijarde evrov prihodkov in za 10,48 milijarde evrov odhodkov, s čimer bo primanjkljaj spet pri petih odstotkih BDP. Pomemben del proračunskih prihodkov so evropska sredstva, ki jih bo treba pridobiti z dobro pripravljenimi projekti.

Po besedah ministra Križaniča smo blizu izhoda iz globoke finančne in gospodarske krize, vendar napovedi analitičnih institucij kažejo, da bo ta počasen in da bo država imela precej težav z javnofinančnimi viri. »Teorija nas uči, da mora država v teh razmerah reagirati z ekspanzivno fiskalno in monetarno politiko, zato je pričakovati večji javnofinančni primanjkljaj,« je dejal minister. Napovedal je, da bo precej denarja namenjenega trgu dela in socialni politiki, da »država nikogar ne bi pustila povsem samega«. Poleg tega naj bi proračun zagotavljal sredstva za razvojni program, še posebno za uvajanje novih tehnologij.

 

Davčnih prihodkov bo za sedem milijard evrov, je napovedala direktorica direktorata za proračun Alenka Bratušek. Največji del, predvidoma pet milijard, bodo prispevali domači davki na blago in storitve. Nedavčnih prihodkov bo po ocenah ministrstva za finance za približno 450 milijonov evrov, prihodkov iz evropskih skladov pa za 1,154 milijarde evrov. Glede teh drugih sta minister Križanič in Bratuškova optimistična, da jih bo Slovenija dejansko počrpala, čeprav vemo, da pridobivanje evropskih sredstev doslej ni teklo po načrtih. »Ministrstva predvidevajo, da bodo s tem denarjem izvedla precej več projektov kot letos,« je povedala Bratuškova. Minister pa je dodal, da poskušajo pri službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko doseči pospešitev odobritve nekaterih projektov.

 

Odhodkov bo za 10,48 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bi tako znašal 1,88 milijarde evrov, kar pa sta minister in direktorica direktorata zaokrožila na 1,8 milijarde. To po ministrovih besedah predstavlja pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Na vprašanje, zakaj vlada prejšnji teden še ni bila pripravljena sprejeti najnovejše napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki govori o 7,3-odstotnem padcu BDP, je Franc Križanič odgovoril, da so bili na delavnici Umarja, kjer so izvedeli za to napoved, in jo takoj vključili v proračun.

 

»Ta napoved nam je za sto milijonov evrov poslabšala primanjkljaj. Še v začetku prejšnjega tedna smo pričakovali, da bo primanjkljaj prihodnje leto manjši od letošnjega, kot kaže, pa bosta na približno enaki ravni. Napovedi ne kažejo samo upočasnitve rasti, ampak tudi manj ugodno strukturo na prihodkovni strani,« je pojasnil minister.

 

Eden večjih projektov, ki naj bi stekli prihodnje leto, je posodobitev železniške infrastrukture, ki naj bi se začela z obnovo obstoječega tira Divača-Koper in posodobitvami v Prekmurju. S tem naj bi bila povezana tudi uvedba nove ekološke dajatve, o kateri pa minister še ni hotel povedati nič konkretnega. Glede delne zamrznitve plač pa je dejal, da pri tolikšnem padcu BDP ni mogoče odpraviti plačnih nesorazmerij in da je vlada v interventni zakon vključila le tisto, kar je razumela, da so sindikati v dialogu z njo sprejeli.


 

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela