Uskladili zakon o zdravstvenem varstvu

Ljubljana – Potem ko so se od septembra 2005 sestali kar dvaindvajsetkrat, so predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev na seji ekonomsko-socialnega sveta podprli predlog novele o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, čeprav je še vedno slišati nekaj zadržkov. S tem osnutkom, ki ga zdaj čaka medresorsko in koalicijsko usklajevanje, predvidoma v drugi polovici februarja pa bi bil lahko pripravljen za vladno obravnavo, so bistveno bolj zadovoljni sindikalisti kot delodajalci.

Čeprav so se v začetku januarja na zadnjih pogajanjih socialni partnerji uskladili in je bilo pričakovati, da bo seja ekonomsko-socialnega sveta potekala gladko, so zlasti delodajalci izrazili še nekaj pomislekov. Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev sta opozorila, da ministrstvo za zdravje ni upoštevalo temeljnih izhodišč ekonomsko-socialnih reform, da se obremenitve ne bodo povečale. Po besedah Franca Kokalja iz Združenja delodajalcev in Marjana Širaja iz GZS bo širitev prispevne stopnje na avtorske honorarje in podjemne pogodbe prinesla še 15 milijonov evrov dodatnih obveznosti za delodajalce na leto. Zvišanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje samostojnih podjetnikov pa bo povečalo njihove stroške še za 5,5 milijona evrov. Franc Košir z ministrstva za zdravje jima je odgovoril, da je stvar dogovora, kdo bo plačal te stroške – ali delodajalec ali izvajalec. O tem, na čigavih plečih bodo ti stroški, bodo še določili v nadaljnjih pogovorih, ko bo zakon že v naslednjih fazah obravnave in ne v pogajalski skupini.

Nekaj delodajalcev je izrazilo pomisleke tudi nad tem, da je ministrstvo za zdravje odstopilo od prvotnega predloga 70-odstotne višine nadomestil za poškodbe in bolezni zunaj dela. Po njihovih informacijah je namreč kar 90 odstotkov odsotnosti z dela posledica prav slednjih, poleg tega pa se zanje porabi desetkrat več delovnih dni kot za poškodbe in bolezni na delu. Hkrati poudarjajo, da bi bil potreben večji nadzor nad zlorabo bolniškega staleža.

Sindikati, ki poudarjajo, da je predlog velik kompromis, po drugi strani pozdravljajo, da so boleznine ostale na isti ravni, kot so bile doslej – Dušan Rebolj iz Pergama je sicer opozoril, da so se zaradi zakona o socialnih transferjih realno znižale za pet do sedem odstotkov. Korak naprej se jim zdi tudi dogovor, da bo državna blagajna plačevala dodatno zdravstveno zavarovanje socialno najšibkejšim. Po besedah Dušana Semoliča iz Zveze svobodnih sindikatov je pomembno še, da predstavnikov društev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne bo imenoval državni zbor.

Več v sredinem tiskanem Delu