Uskladili zakon o zdravstvenem varstvu

Ljubljana – Pogajalci so po dobrem letu, kolikor so trajala pogajanja, danes v le uri pogovorov uspeli uskladiti tako rekoč celotno novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Najverjetneje še ta mesec naj bi jo obravnaval tudi ekonomsko socialni svet (ESS), so po koncu današnjih pogajanj povedali predstavniki sindikatov, delodajalcev in ministrstva za zdravje. Po mnenju predsednika sindikata Pergam Dušana Rebolja je usklajeni predlog celo boljši od sedanjega zakona.

Dogovor glede boleznin in sestave skupščine

Danes so se uspeli dogovoriti o vseh še nerešenih zadevah, tako glede boleznin kot tudi sestave skupščine, je po koncu pogajanj povedal minister za zdravje Andrej Bručan. Dogovor je bil mogoč zaradi popuščanj na vseh treh straneh, tudi na ministrski, je poudaril minister, ki je današnji kompromis ocenil kot "dober za zavarovance in za naš zdravstveni sistem v prihodnje".

Ekonomsko socialni svet bo po Bručanovih besedah odločal samo še glede plačevanja oskrbe v bolnišnicah za alkoholizirane povzročitelje prometnih in drugih nesreč, kar pogajalci niso uskladili. Današnji čistopis predloga bo šel na ESS po rednem postopku na prvo naslednjo sejo, torej najverjetneje še ta mesec.

Ta dolgotrajna pogajanja so bila po mnenju ministra tudi koristna, saj so pokazala, da se je s kompromisom in popuščanji v pogajanjih mogoče dogovoriti. "Danes lahko vidimo, da je tako usklajen predlog sprejemljiv za vse," je izpostavil Bručan.

Glede boleznin najbolj zadovoljni predstavniki sindikalne strani

Glede boleznin so najbolj zadovoljni predstavniki sindikalne strani. Njihovo stališče so upoštevali pri višini boleznin za poškodbe pri adrenalinskih športih ali poškodbe pod vplivom alkohola, ki naj bi znašale 70 odstotkov celotnega nadomestila, je povedal Rebolj.

Kateri športi bodo adrenalinski oziroma ekstremni?

Kateri so ti adrenalinski oz. ekstremni športi, danes še niso dorekli. Status teh ekstremnih športov je problem, je ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Igor Antauer in še povedal, da bo minister te športe uredil v pravilniku. Antauer je prepričan, da bo minister pri tem "uporabil zdravo pamet" in upošteval, da tisti, ki se rekreira, izvaja tudi manjši pritisk na zdravstveno blagajno. Prepričan je, da na primer tek, navadno planinarjenje ali kolesarjenje ne morejo biti ekstremni šport, "je pa na primer skakanje s padalom ekstremni šport", je še dodal.

Pravilnik naj bi ESS obravnaval hkrati z novelo, tako je socialnim partnerjem danes obljubil Bručan, je še navedel Antauer, ki se je sicer strinjal, da gre današnji dogovor pripisati kompromisom in popuščanju posameznih pogajalskih strani. Je pa po njegovi oceni delodajalska stran morala popustiti nekoliko več kot ostali.

Ostala bolniška nadomestila nespremenjena

Nespremenjena so ostala vsa ostala bolniška nadomestila: 100 odstotkov za poškodbe na delu in poklicne bolezni, 90 odstotkov za primere bolezni ter 80 odstotkov za nego družinskega člana in poškodbe izven delovnega mesta, je po pogajanjih povedal Rebolj.

Brez omejitev za trajanje bolniškega staleža

V nasprotju s prvotnimi izhodišči tudi ne bo nobenih omejitev za trajanje bolniškega staleža. Za tiste, ki so na bolniški več kot eno leto, so pogajalci prav tako upoštevali predlog sindikalne strani in naj bi po enem letu trajanja bolniške posebna komisija ugotavljala, ali je delavec sposoben za delo. Sicer se bo moral zdraviti ali pa bo komisija predlagala invalidsko upokojitev, pravi Rebolj.

Pomemben dogovor so po oceni predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča dosegli tudi glede sestave skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predstavnikov upokojenskih in invalidskih organizacij namreč ne bo imenoval državni zbor, kot je sprva predlagalo ministrstvo, vsaka organizacija pa bo lahko imela največ enega predstavnika. S tem se po ocenah Semoliča politika umika s tega področja, bilo bi namreč nekredibilno, če bi jih imenoval DZ.

Plačevanje prispevkov socialno najšibkejšim

Predlog sindikatov in delodajalcev je obveljal tudi pri plačevanju prispevkov socialno najšibkejšim. Ta sredstva bo krila država iz proračuna in ne bodo šla iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot je sprva predlagalo ministrstvo. Bo pa ta predlog lahko začel veljati šele s prihodnjim letom in proračunom, letošnji proračun je namreč zaprt, je še pojasnil Semolič.