Usoden je bil nakup podjetja T-2

Ob objavi odmevnega članka v italijanskem časopisu L`espresso o astronomskih dolgovih nadškofije, 
ki znašajo 800 milijonov evrov, se je izkazalo, da niso prezadolžena samo podjetja Gospodarstva rast, ampak da je za posojila svoje premoženje zastavila tudi sama nadškofija.

Objavljeno
04. februar 2011 09.29
Urban Červek, Maribor
Urban Červek, Maribor
Maribor – Slovenska Katoliška cerkev je kmalu po osamosvojitvi sprejela odločitev o ustvarjanju lastne ekonomske podlage, iz katere bo lahko financirala svoje delovanje. Leta 1992 so ustanovili Krekovo banko, s katero so nameravali podpirati za Cerkev pomembne projekte, plemenititi denar župnij, škofij, redovnih skupnost in drugo.

Banko so nato leta 2002 prodali avstrijski Raiffeisen banki, pri čemer so iztržili veliko več, kot so vanjo deset let pred tem vložili, je pred kratkim povedal nekdanji direktor banke Štefan Špilak. »Vedeti morate, da je bila takrat knjigovodska vrednost banke od 50 do 60 milijonov evrov. Poleg tega smo vsako leto izplačevali dividende,« je povedal Špilak.

Leta 1994 so ustanovili še Krekovo družbo za upravljanje (DZU), ki je zbirala privatizacijske certifikate. Posle tako Krekove banke kot Krekove družbe za upravljanje je že takrat nadzoroval Mirko Krašovec, ekonom mariborske škofije – glavni arhitekt ambiciozno zastavljenega finančnega projekta mariborske škofije. Krašovec je novembra lani odstopil z mesta ravnatelja gospodarske uprave nadškofije in z mesta predsednika uprave Gospodarstva rast, ki ga je nadškofija ustanovila leta 1997 in v njem združila svoje gospodarske dejavnosti.

Plat Zvona

Gospodarstvo rast je nato prevzel holding Zvon Ena, ki je nastal po preoblikovanju PID Zvon Ena, ki ga je upravljal Krekov DZU in v katerega so se zbrali privatizacijski certifikati državljanov. Prek Zvona Ena je nadškofija dobila pomembne deleže v slovenskem gospodarstvu: v Steklarni Rogaška, Cinkarni Celje, Heliosu, Termah Olimia, Iskri Avtoelektriki, Steklarni Rogaška, Mladinski knjigi ... Največja naložba Zvona Ena pa je telekomunikacijsko podjetje T-2 in prav to je po mnenju mnogih glavni vzrok za finančni polom nadškofije.

Po neuradnih podatkih so v T-2 vložili skoraj 100 milijonov evrov, vendar se naložba ni izplačala. T-2 je (zaradi gradnje dragega optičnega omrežja in cenovne vojne s konkurenco) sam prezadolžen in v prisilni poravnavi, nekateri napovedujejo celo njegov stečaj. Da so naložbe v T-2 izvirni greh težav nadškofije, meni tudi omenjeni nekdanji direktor Krekove banke Štefan Špilak.

Nadškofija pod hipoteko

Ob objavi odmevnega članka v italijanskem časopisu L`espresso o astronomskih dolgovih nadškofije (izračunali so dolg v znesku nepredstavljivih 800 milijonih evrov) se je izkazalo, da niso prezadolžena samo podjetja okoli Gospodarstva rast, ampak da je za posojila svoje premoženje zastavila tudi sama nadškofija. Zastavili so samostan Studenice, Orglarsko delavnico Maribor in del objekta na Barvarski ulici v Mariboru, iz razkritij v medijih pa izhaja, da je zastavljena tudi misijonarska pisarna v Mariboru na Slovenski cesti 21 in stavba na Slomškovem trgu 3, v kateri sta restavratorska delavnica in sedež Slomškove družbe, glavnega cerkvenega založnika.

V nadškofiji pravijo, da imajo kreditov za 17,4 milijona evrov in da jih kljub težavam redno odplačujejo. Mirko Kraševec je nekaj mesecev pred odstopom kot najboljšo možnost za rešitev težav navedel prodajo podjetja T-2, vendar kupca zanj še do danes niso našli.