Tiskane izdaje
Iz Idrije, Tolmina, Kobarida in Bovca so konec aprila zdaj že nekdanjo premierko Alenko Bratušek opozorili, da je zaprtje gradbišč skrajna možnost, ki se ne bi smela zgoditi.
Od 37 odprtih gradbišč v popotresni obnovi se dela nadaljujejo na 23 objektih, zato so župani poudarili, da so s prekinitvijo del kršene ustavne pravice in pravice, ki jih zagotavlja zakon o popotresni obnovi. Teršek meni, da je ustavitev del lahko v nasprotju z delom ustave, ki govori o enakosti pred zakonom.
»Če je nekdo, ki je prvi prišel na vrsto, lahko izkoristil pravice iz popotresne obnove, drugi pa jih ne more, ker se je postavka vmes spremenila, se lahko sklicuje na 14. člen ustave. Gre namreč za življenjsko situacijo, za eksistenčno vprašanje, vprašanje bivanja. V tem primeru bi lahko govorili o kršitvi ustavne pravice do zasebnega in družinskega življenja,« poudarja Andraž Teršek in dodaja, da gre za legitimen ugovor občin, na katerega je treba opozoriti.
Tolminski župan Uroš Brežan zatrjuje, da bodo občine storile vse, da se popotresna obnova konča v takem obsegu, kot je bila predvidena: »Razumemo, da se zaradi težkih proračunskih razmer lahko izvajanje podaljša, ne bomo pa se sprijaznili z nedokončanim programom.
Če bomo izčrpali vse druge možnosti, je mogoča tudi ustavna presoja.« Toda z javnimi pismi in prepričevanjem kmetijskega ministrstva se pristojnosti lokalnih skupnosti končajo. »Pravni interes lahko izkažejo oškodovanci, ne pa občine,« je opozoril Teršek.
Medtem s kmetijskega resorja odgovarjajo, da je zaradi pomanjkanja proračunskega denarja dinamika izvajanja popotresne obnove ustrezno prilagojena obsegu sredstev in da ni ustavljena. »Dela se na več kot polovici gradbišč izvajajo v predhodno načrtovani dinamiki, na drugih gradbiščih pa bodo dela nadaljevali najpozneje jeseni,« so sporočili.
Vlada je z rebalansom lanskega in letošnjega proračuna vsoto za popotresno obnovo zmanjšala s 5,5 milijona evrov na 1,5 milijona za vsako leto.
